Tiskane izdaje
Izginotje štirih hongkongških založnikov, znanih po objavljanju in promoviranju književnih del, močno kritičnih do predstavnikov kitajskega političnega vodstva, že kakšen mesec dni buri duhove med kitajskimi aktivisti in nasprotniki režima v Pekingu. Čeprav nihče natanko ne ve, kaj točno se je zgodilo s četverico, njihovo nenadno izginotje po besedah nekaterih predstavlja le najnovejši primer poskusa sistematičnega utišanja kritikov, ki se ga kitajska oblast poslužuje tako doma kot v tujini.
Najbolj znan član založniške ekipe Gui Minhai je namreč bival na Tajskem, ko se je sredi oktobra za njim zgubila vsaka sled. Prepričan je bil, da je tam varen pred morebitnimi dejavnostmi kitajskih vladnih služb. Toda izkazalo se je ravno obratno, pišejo v britanskem Guardianu. Te so v zadnjih letih namreč močno razširile svoje aktivnosti v tujini. Zaradi njih se je na sojenje v domovino pod prisilo vrnilo na stotine domnevnih oporečnikov.
Gui, sicer naturaliziran švedski državljan, ki je objavljal kontraverzne, po mnenju mnogih fabricirane zgodbe o zasebnem življenju kitajskih elit, se je v zadnjih tednih po telefonu večkrat oglasil svoji ženi in hčeri, a nikoli ni povedal, kjer se nehaja. O njegovi usodi sicer krožijo različne teorije, med njimi tudi ta, da je sam uprizoril lastno izginotje. Toda dokazi zaenkrat govorijo nasprotno.
Medtem ko so nekatere tuje vlade (med njimi ameriška) izrazile jezo nad početjem Pekinga, so se druge izkazale kot učinkovite partnerice v odkrivanju in zatiranju drugače mislečih posameznikov. Tajska policija je po navedbah britanskih novinarjev tako rekoč opustila preiskovanje Guijevega izginotja, niti se ni zmenila za videoposnetke, ki kažejo, kako so njegovo stanovanje po njegovem izginotju obiskovali neznani moški, med njimi dva, ki sta govorila kitajsko.
Tajska hunta je letos Pekingu izročila že več kot 100 ljudi, osumljenih različnih kaznivih dejanj. To po mnenju strokovnjakov kaže na zbliževanje odnosov med državama.
