Ker v prvem, septembrskem krogu predsedniških volitev v Gvatemali noben kandidat ni dobil več kot polovice vseh glasov, so volivci v nedeljo znova odšli na volišča, kjer so, v skladu s pričakovanji, za svojega novega predsednika izbrali Jimmyja Moralesa, enega najbolj popularnih komikov v državi.
Razplet predsedniških volitev se na prvi pogled zdi nenavaden. Toda po besedah analitikov ga je treba razumeti predvsem v kontekstu negotovih razmer in korupcijskega škandala, ki je Gvatemalo pahnil v eno najhujših političnih kriz po koncu državljanske vojne sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Očitki in obtožbe o korupciji v državnem vrhu so z oblasti pred nekaj tedni odnesle dosedanjega predsednika države Otta Péreza Molino, ki ga je policija kmalu zatem tudi aretirala. Poleg Moline je v zaporu pristala tudi njegova namestnica Roxana Baldetti.
Med predsedniško kampanjo je postalo jasno, da si večina ljudi na vodilnem položaju želi videti nekoga, ki mu lahko zaupajo. Morales, ki je v politiko prvič stopil leta 2008, se je izkazal kot idealen kandidat. Gvatemalo so letos spomladi zajeli množični protesti, predvsem kot reakcija na poročilo o korupciji, pripravljeno s strani posebne komisije pod okriljem OZN, v katerem je bilo več vidnih politikov obtoženih jemanja podkupnin. Morales je izkoristil priložnost in se nezadovoljni javnosti predstavil kot alternativni kandidat. Njegov volilni slogan, »niti skorumpiran, niti tat«, je po pisanju BBC močno rezoniral med volilnim telesom.
Morales se je v volilni boj podal kot kandidat nacionalistične konservativne stranke FCN Nación, ki so jo v preteklosti povezovali z vojaškim vrhom. Analitiki in komentatorji so med kampanjo problematizirali predvsem njegovo pomanjkanje konkretnih političnih usmeritev. Opozorili so, da bo moral svojo popularnost prej ali slej pretvoriti v jasno politično agendo.