Tiskane izdaje
Je pravi kralj, čeprav noče biti kralj. Julio Pinedo alias kralj Julio I. ima krono, vendar nima palače. Ima kraljevsko oblačilo in insignije, a nobenih podložnikov. Ima uradno spletno stran kraljevske hiše, a prav nobenega veselja nad tem, da bi kraljeval.
Don Julio Pinedo je poglavar Afrobolivijske skupnosti. Je direktni potomec princa Uchiche, ki so ga leta 1820 na silo odvlekli iz zahodne Afrike in ga prepeljali v Južno Ameriko. Zadnjemu ameriškemu kralju je vladarsko dostojanstvo v breme. Molčeči in vase zaprt mož nosi krono slej ko prej samo zato, ker tako hočejo drugi.
Po zadnjem ljudskem štetju živi v Boliviji še okoli 16 tisoč potomcev črnih sužnjev. Španski kolonialni gospodarji so jih novačili v Afriki in pripeljali sem, da bi delali v rudnikih srebra in kot hlapci v kovnicah denarja.
Danes Afrobolivijci predstavljajo enega od 37 ljudstev, ki naseljujejo Bolivijo. In veseli so, da obstaja kralj Julio I. Za njih je predvsem simbolna figura. S svojim obstojem daje Afrobolivijcem kulturno identiteto in vidnost v državi mnogoterih narodov.
Afrobolivijski kralj danes šteje že 73 let. Živi v zaselku Mururata, ki leži v pokrajini na meji med andskim višavjem na eni ter tropskim nižavjem na drugi strani. V zaselku prebiva okoli 60 družin, skupno nekaj manj kot 400 ljudi. Približno dve tretjini je pripadnikov ljudstva Aymara, preostalo tretjino tvorijo Afrobolivijci. V vasici Mururata se je Julio Pinedo rodil in tu je ostal. Najbolj oddaljen kraj, ki ga je v življenju obiskal, je administrativna prestolnica Bolivije La Paz. Iz zaselka Mururata je do tja 96 kilometrov.
S kraljem živi Angélica Larrea, imenovana tudi »kraljica Angélica«. Par živi v enonadstropni hiši iz zidakov. Modro pobarvane stene prebivališča najeda vlaga. Kraljevski par vodi trgovino z mešanim blagom, v kateri je bilo v boljših časih mogoče kupiti testenine, olje, maslo, sladkor in različne konzerve. Nekdaj sta pekla celo kruh, toda zdaj je moka postala tako draga, da se peka komajda še splača.
Don Julio je reven kralj. Ni pa obubožan kralj, kajti nikoli ni bil bogat. Že vse življenje je kmet. Prideluje pomaranče in mandarine. Toda ker je te mogoče obrati le enkrat letno, je kralj predvsem cocalero, pridelovalec koke, tako kot večina ljudi na tem območju.
Zeleni, po sadju dišeči listi koke so del bolivijske tradicije. Obirajo jih trikrat letno. Z njihovo prodajo kralj Julio I. zasluži okoli 2 tisoč evrov letno.
Tisti, ki so imeli priložnost kralja pobliže spoznati, pripovedujejo, da je kralj zelo trezen človek, ki ne govori rad – če pa že, potem raje o kmetovanju kakor o kraljevanju.
Njegova skeptična drža do sebe kot kralja je slej ko prej posledica tega, da je bilo njegovo okronanje posledica zamisli, ki se je utrnila nekemu turističnemu menedžerju. Martín Cariaga, predsednik bolivijskega mednarodnega turističnega sejma, je podedoval posestvo, na katerem so nekdaj delali predniki Julia Pineda. Pred dobrimi dvajsetimi leti ga je pregovoril, da se je, tako kot njegov praded Bonifacio, nečak princa Uchicha, dal okronati. Tako so ga prvič okronali leta 1992 pred cerkvijo v vasici Mururata. Od 3. decembra 2007 pa je Julio Pinedo tudi uradno afrobolivijski kralj. Kraljevsko dostojanstvo mu je podeli guverner departmaja La Paz.
Čeravno bi Pinedo lahko zastopal interese svoje narodnostne skupnosti pred bolivijskim parlamentom, tega ne počne. Zgodovinar Juan Angola je zato do njegovih dejanj oziroma opustitev zelo kritičen: »Julio Pinedo nima nikakršne karizme. Zvedli so ga na raven okrasja.« Juan Angola se že leta ukvarja z zgodovino afriških sužnjev v Boliviji. »Svoje funkcije sploh ne jemlje resno. Ne izvršuje je. Ničesar ni naredil za kolektivne pravice našega ljudstva,« se huduje zgodovinar Angola. Še več, Julio Pineda po njegovem ne ve kaj prida veliko niti o koreninah bolivijskih prebivalcev afriškega rodu. Obe kronanj., prvo oddaljenega leta 1992 in drugo leta 2007, sta bili po njegovim mnenju goli spektakel, šov, drugega nič.
Kakorkoli, med svojim uradnim kronanjem leta 2007 je Julio Pinedo slovesno izrekel zavezujoče besede: »V veliko čast mi je, da smem zastopati Afrobolivijce. Ponosno bom izvrševal to nalogo, kajti naše ljudstvo si to zasluži«.
Toda v te besede očitno ne verjame več niti kralj Julio I sam. Še več, kraljevska služba, čast in dostojanstvo, so mu slej ko prej samo še v nadlogo.
