Svet so ljudje: Virtualne romance

Švedska fotografinja Loulou d'Aki je portretirala japonske mladostnike, ki si ljubezenska razmerja ustvarjajo prek virtualnih igric.

Objavljeno
29. oktober 2015 15.02
K. R.
K. R.

Loulou d'Aki je fotografinja, rojena na Švedskem. Živi in dela na različnih koncih Evrope, Severne Amerike in Bližnjega vzhoda. Njene fotografije objavljajo NY magazine, TIMES Lightbox, El Pais, Die Zeit, Stern, Le Monde, Marie Claire, Sydsvenska Dagbladet, Vanity Fair in mnogi drugi.

V osrčju njenega zanimanja je vprašanje, kako oboroženi spopadi, politične napetosti in epidemije vplivajo na posameznika. Še zlasti pa jo zanima mladost kot obdobje življenja, ki ponuja neskončno možnosti. S temi temami se ukvarja tudi v svojem večletnem projektu Make a Wish.

Pred nedavnim je združila moči s pisateljem Rolandom Fischerjem, s katerim sta raziskovala vse obsežnejšo subkulturo, ki so jo naplavile številne mobilne aplikacije oziroma virtualne igre, v katerih si je mogoče ustvariti ljubezensko razmerje. Največ igralcev je na Japonskem.

D'Aki in Fischer sta tako v Tokiju preživela mesec dni in intervjuvala uporabnike teh iger. Ugotovila sta, da se nekateri igralci povsem zavedajo, da gre le za igro, veliko pa jih dejansko živi v svetu med resničnostjo in fantazijo. Tako sta, denimo, spoznala igralca, ki se s svojo virtualno prijateljico dobiva že od leta 2009, brez igralne konzole pa ne gre nikamor. Vse, kar si želi, je nekdo, ki mu vsakič, ko se zbudi, zaželi dober dan in vsakič, ko gre spat, lahko noč. Neki drugi igralec pa je prenehal igrati v trenutku, ko je ponudnik igro nehal nadgrajevati. Tako kot se v resničnem življenju stvari razvijajo, se morajo tudi v virtualnem, drugače razmerje nima nobene prihodnosti, je zaupal fotografinji.

Vendar pa niso vsi, ki igrajo te igre, osamljeni, trdi Loulou d'Aki, ki je nastale fotografije s spremljevalnimi zgodbami objavila na svoji spletni strani. Prepričana je, da je večina medijske debate o tem fenomenu enostranska in nepravična in da je treba k temi pristopiti onkraj stereotipov: »Upam, da bodo ljudje, ko bodo videli fotografije in prebrali zgodbe, razumeli, da ne gre za normo, ampak za del japonske kulture.«