Ustvarjanje radosti in prinaša zanimive umetnine

Na Bledu je že vse pripravljeno za začetek prvega nacionalnega Festivala ročnih del, ki so ga ustvarile tri kreativne navdušenke Darja Franko, Nena Grmovšek in Sandra Baran. Do nedelje si bodo obiskovalci lahko napasli oči na razstavah izjemnih izdelkov, lahko bodo sodelovali na ustvarjalnih delavnicah in okroglih mizah, kakšen unikatni izdelek pa bodo lahko tudi kupili.

»Naša vizija je velika, volja trdna, v ospredju pa je srčna zgodba o povezovanju,« so v en glas zatrdile vse tri matere festivala. »S skupno zgodbo se želimo predstaviti javnosti in prispevati k ozaveščanju o vrednosti ročno izdelanih predmetov,« so poudarile, ko smo jih včeraj zmotili med zadnjimi pripravami na rojstvo njihovega velikega dogodka.

Če kdo misli, da so Škofjeločanka Darja, Ljubljančanka Nena in Kamničanka Sandra gospe, ki pač rade pletejo, kvačkajo ali vezejo prtičke, se hudo moti. So uspešne poslovne ženske, ki so se pri svojem delu srečale z različnimi izdelovalci ročnih del. »Med njimi so preprosti ljudje, ki izjemne izdelke ustvarjajo za hobi, pa tudi umetniki, ki so bolj znani in cenjeni v svetu kot doma. Vmes so preproste upokojenke, pa tudi doktorice znanosti, ki so ustvarjanju in ustvarjalnosti posvetile svojo poklicno pot,« je povedala Nena, najbolj zgovorna od trojice.

Ideja o Festivalu ročnih del se je pred pol leta rodila v Darjini glavi, potem pa je v organizacijski odbor pritegnila še Neno in Sandro. Darja je direktorica podjetja Monna Lisa, ki se ukvarja z veleprodajo in maloprodajo materialov za ročna dela in šivanje, Nena je lastnica podjetja za notranji design Fiera, Sandra pa dela na področju organizacije dogodkov in odnosov z javnostmi. Staknile so glave, zavihale rokave in spisale pisano zgodbo s široko paleto slovenske ustvarjalnosti na področju ročnih del.

»Ne bi verjeli, koliko izjemno nadarjenih ustvarjalcev in kakovostnih ponudnikov materialov imamo v Sloveniji,« poudarja Darja. »Pogosto se predstavljajo v tujini in bil je že čas, da jim takšno priložnost zagotovimo tudi doma.« Nena jo je dopolnila: »V Sloveniji imamo sicer vrsto manjših sejmov, kjer ustvarjalci lahko predstavljajo in prodajajo svoje izdelke, naš festival pa bo prvi celostni dogodek. Pri nas je vse več odličnih ustvarjalcev in oblikovalcev ročnih del, študentov, arhitektov, oblikovalcev, brezposelnih, upokojencev ter posameznikov različnih poklicev z ročnimi spretnostmi, ki jih takšno delo radosti in prinaša okolju paleto zanimivih umetnin z ustvarjalnim nabojem.«

Spretnost in vztrajnost

Slovenski stereotip, da so ročna dela omejena le na kvačkanje in pletenje, bodo pri obiskovalcih zrušile tudi s predstavitvijo izdelkov iz keramike in lesa. »Rade bi ustregle čim bolj različnim okusom in interesom obiskovalcev,« je poudarila Nena in dodala: »Ljubezen do ročnih del ne pozna meja. Odstranjuje medgeneracijske ovire, ne potrebuje leporečja in ne vsiljuje okvirov. Spretnost, vztrajnost, potrpežljivost, znanje, ustvarjalnost, strast in veselje prepletajo niti ročnega ustvarjanja, njihov terapevtski učinek pa so poznale že naše babice, ko so, na primer, srčno kvačkale nedeljski prt.«

V treh dneh se bodo na Bledu na več kot 70 stojnicah predstavili ustvarjalci ročno izdelanih pletenin, kvačkanih oblačil, krpank, dodatkov za dom, polstenih in tkanih izdelkov, zanimivih didaktičnih igrač, ročno izdelanega nakita, uporabne in dekorativne keramike ter izdelkov iz lesa. Sandra: »Ustvarjalci bodo prišli iz vse Slovenije, od Črnomlja do Prlekije, Kopra, Ljubljane, izjemne klekljarice iz Idrije, pa tudi domačinke z Gorenjske se bodo predstavile.«

S pridobivanjem sodelujočih niso imele nikakršnih težav, čeprav so se že v izhodišču zatrdno odločile, da pri kakovosti ne bodo niti malo popuščale. »Sprva, ko smo šele tipale po terenu, je bilo naše sito malce bolj propustno, ko pa smo videle, kako zelo smo ustvarjalce razveselile z idejo povezovanja, smo si lahko privoščile še ostrejšo kakovostno selekcijo. Če smo imele denimo na voljo vrsto izdelovalcev nakita, smo pritegnile le najboljše, prostor pa ponudile še za drugo ponudbo. V slabem mesecu dni nam je uspelo zapolniti vse kotičke v blejski Festivalni dvorani, zato bomo stojnice postavili še pred njo. Odličen odziv razstavljalcev je jasen znak, da naš ustvarjalni prostor potrebuje tovrstne predstavitvene priložnosti. Njihovo zaupanje smo pridobile z vizijo, iskrenim pristopom in trdim delom,« je razložila Sandra in poudarila, da za tremi materami festivala stoji še mnogo pridnih parov rok.

Od direktorice do rokodelke

Ob navezovanju stikov z ustvarjalci ročnih del so sogovornice naletele kar na nekaj presenečenj. »Eno od teh je bilo tudi dejstvo, kdo vse ustvarja. To so ženske, ki so bile, denimo, še včeraj direktorice pomembnih podjetij, pa so se zaradi stresa odločile za spremembo življenja in postale rokodelke. Tudi moški so med njimi. Ali pa ljudje, ki so zboleli, tudi za rakom, pa prejšnji tempo dela in življenja ni več zanje, a žar je v njih. Neverjetno je, kakšne rokodelske umetnine znajo ustvariti,« je povedala Nena.

Obiskovalci jih bodo do nedelje lahko občudovali tudi v okolici Blejskega jezera, kjer so organizatorke določile prostor domiselnim in duhovitim inštalacijam. »Obogatiti smo želeli naravno panoramo. Obkvačkali smo kolesa in drevesa, na vodo bomo namestili lesene ribe, otroci, na primer, se bodo lahko zatekali pod vilinska drevesa, se preizkusili na XXL ristancu, se odpočili v sproščujočem kotičku in doživeli še marsikaj,« je naštela Darja. »Načrtujemo tudi okroglo mizo, na kateri se bomo pogovarjali o trenutnih razmerah za ustvarjalce pri nas, iskali bomo odgovore in rešitve na pereča vprašanja, delili bomo zgodbo o uspehu, govorili o antistresnih učinkih ročnega ustvarjanja. Raznovrstne delavnice bodo priložnost za učenje novih tehnik ustvarjanja. Znanja željni si bodo lahko izdelali lastno polsteno milo, spletli novo torbico, ustvarili okrasne izdelke za dom. Naša vizija pa temelji tudi na vzpodbujanju sodelovanja, zato smo se povezale z organizatorji sočasnih dogodkov Okusov Bleda ter mednarodne veteranske regate in 25. državnega prvenstva v veslanju. Želimo si, da bi festival postal tradicionalen in mednaroden dogodek, ki bi privabljal obiskovalce iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine.«

Zgledi vlečejo

Seveda si je nemogoče zamisliti, da bi organizatorke festivala v teh dneh lahko tudi same ustvarile kaj lepega z lastnimi rokami, toda »med opazovanjem vseh teh prelepih izdelkov smo postale kar malo zasvojene,« je povedala Darja. Čeprav je vešča pletenja in kvačkanja, jo strašno vznemirja polstenje. »Ko bo tole za nami, se bom gotovo spopadla s to tehniko,« je obljubila in povedala še, da zdaj plete predvsem za svoje vnukinje, trojčice.

Nena je šale, jopice in še marsikaj pletla od fakultete, ko si je na tak način pred izpiti mirila živce, pa do tedaj, ko sta njena sinova dopolnila pet let: »Potem mi je zmanjkalo časa. No, zdaj ko sem, tu na festivalu, odkrila XXL pletilke, se mi volja znova vrača. Na ta način bom lahko že v enem koncu tedna spletla kakšno odejico za kavč.«

Sandra, najmlajša v trojici, je ročna dela opazovala bolj od daleč: »Vsako leto sem si pred zimo zadala nalogo, da si bom spletla šal, a mi ga je do konca sezone uspelo splesti le kakšnih deset centimetrov. Zdaj pa, ko vidim, kaj vse ljudje počnejo s svojimi rokami, že razmišljam, kako bi se lahko neopazno vključila v kakšno od delavnic in se naučila spretnosti. Vidim, kako ljudje žarijo že, ko le govorijo o ročnih delih.«