V Gallusovi dvorani ne more nastopiti kar vsakdo!

Na jutrišnji 24. Svetovni dan zborovskega petja bo petsto mladih v Cankarjevem domu že tretjič odpelo najbolj množični koncert na ta dan v Sloveniji.

Objavljeno
04. december 2015 16.06
Pevski zbor OŠ Ledina 03.decembra 2015 [Ljubljana,OŠ Ledina,šole,otroci,učenci,pevci,zbori]
Saša Bojc
Saša Bojc

Predvčerajšnjim je bila za mladinski pevski zbor osnovne šole Ledina v Ljubljani zadnja vaja pred jutrišnjim velikim koncertom Potujoča muzika v Cankarjevem domu. S tem nekaj več kot uro trajajočim pevskim srečanjem še z 11 zbori iz različnih koncev Slovenije bodo počastili svetovni dan zborovskega petja. Tako kot že milijoni pevcev v zadnjega četrt stoletja bodo tudi letos širili solidarnost, mir in razumevanje.

Z letošnjim izborom skladb bodo pevci med 11. in 15. letom spomnili na obletnice treh slovenskih skladateljev, ki so delovali v prejšnjem stoletju – Radovana Gobca, Hrabroslava Volariča in Davorina Jenka, s skladbami o miru skladateljev Andreja Makorja, Lojzeta Lebiča in Sya Millerja bodo opomnili na 70-letnico konca druge svetovne vojne in na današnje razmere v svetu, z razigranimi skladbami v melosu različnih kultur Alda Kumarja pa se bodo podali na glasbeno pot okrog sveta.

Poleg skladbe Damijana Močnika Sanctus (iz maše In honorem S. Francisci Assisiensis) pa bodo iz sveta sakralne glasbe izvedli tudi večni glasbeni deli Ave verum Wolfgana A. Mozarta in Aleluja iz oratorija Mesija Georga F. Händla. Prav zadnji sta bili po besedah pevcev OŠ Ledina tudi najtežji za naučiti. »Najtežje besedilo ima Sanctus, ki je prav tako v latinščini,« je bilo slišati med odgovori, ki so bruhali iz tedaj prisotne 20-članske skupine šolarjev, med katerimi letos prevladujejo šestošolci. Jutri jih bo pelo 23.

»Ful zabavna učiteljica«

Na Potujočo muziko so bili povabljeni že lansko šolsko leto, ko jih je bila večina še članov otroškega pevskega zbora, za koncert pa so se začeli pripravljati šele v začetku letošnjega šolskega leta. Vadili so po šest ur na teden ter po eno soboto in nedeljo. »Dobro se zavedamo, da bo nastop zelo naporen, saj bomo v enem dnevu izpeljali vaje, generalko in koncert, vendar mislim, da bodo moji pevci zdržali. Kakšno skladbo znamo bolje odpeti mi, katero drugo pa kateri drugi in glede na to, da bo skupaj 500 pevcev, mislim, da bo kar šlo,« je bila optimistična Dalila Beus.

Njeni mladinci v šolskem zboru pojejo že od 1. razreda, za vztrajanje pri petju, ki zahteva nemalo časa, pa je zaslužna prav njihova učiteljica, so poudarjali. »Zato, ker ima dober način dela in ker imamo zelo prijateljske odnose. Ne učimo se samo različnih tehnik petja, ampak se pogovarjamo še o marsičem drugem,« je povedala ena od redkih devetošolk, ki še hodijo k petju. Same pohvale in navdušenje so delili tudi mlajši: »ful zabavna učiteljica«, »pri njej se veliko naučiš na zabaven način«, »všeč mi je njena izbira pesmi« ... Naklonjenost je vsekakor vzajemna, saj tudi Dalila Beus, ki je imela zadnje tedne intenzivne priprave za vse tri šolske zbore tudi za torkovo šolsko prireditev Ledinec Ledincu, poudarja, da vsak, tudi ne posebej nadarjen pevec, zmore napredovati. »V šolski pevski zbor sprejmem vsakogar, ki si to želi, brez avdicije. V moji 22-letni poklicni karieri pa samo eno dekle ni zmoglo izboljšati petja,« pravi.

Kar nekaj njenih varovancev zagnano in uspešno nadaljuje pevsko pot tudi, ko odide s šole; v mešanem mladinskem zboru ljubljanskih srednješolcev Veter, glasbeni skupini Perpetuum Jazzile, ..., našteva sogovornica in omeni Nejca Kuharja, danes uspešnega in večkrat nagrajenega klasičnega kitarista in skladatelja, ki se ga spominja po igranju kitare in njegovim navdušenjem nad Adijem Smolarjem v 5. razredu.

Prav zagnani in entuziastični glasbeni pedagogi so zaslužni, da je v Sloveniji zelo razvita zborovska piramida, torej vzgoja zborovskih pevcev, začenši s petjem v otroškem zboru, poudarja Mihela Jagodic, samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti (JSKD). Ta je tudi organizator tega priložnostnega dogodka. »Glede na to, da ima vsaka osnovna šola po en otroški in mladinski zbor, nekaj pa jih deluje tudi v okviru društev, jih je v Sloveniji skoraj tisoč. Toda zaradi številnih dejavnosti in obveznosti šolarjev v zadnji triadi jih je najtežje zbrati skupaj. Za to starostno obdobje nastaja najmanj novih zborovskih skladb, spreminja se tudi glasbeni okus. Ker smo zaznali upadanje kakovosti mladinskih pevskih zborov, smo želeli poiskati novo priložnost in motivacijo tako za mlade pevce kot glasbene pedagoge. Potujočo muziko smo prvič organizirali leta 2011, vsebinsko pa jo dopolnjuje Zborovodski bum Zavoda za šolstvo RS, ki je junija letos v Ljudskem vrtu združil že 7000 otrok pevcev,« pojasnjuje sogovornica. Tudi Zborovski bum, ki je že prvo leto 2012 privabil okoli 1400 otrok, je nastal iz istih vzgibov – da bi otroke motiviral za zborovsko petje.

Večina iz osnovnih šol

Na jutrišnji Potujoči muziki bo naenkrat nastopilo dvanajst mladinskih zborov, ki so se v zadnjih dveh letih izkazali na državnih in regijskih tekmovanjih in revijah, pojasnjuje Mihela Jagodic in dodaja, da je to tudi zagotovilo, da bodo zmogli odpeti zahteven koncertni program. »Pri izboru v ospredje postavljamo kriterij, da je večina zborov iz osnovnih šol, nekaj tudi iz glasbenih, ter da so zastopane vse slovenske regije. Nastop želimo omogočiti čim več pevcem, toda oder Gallusove dvorane je omejen, zato lahko povabimo dvanajst ali trinajst zborov, ki običajno štejejo po med 30 in 50 članov. Zanimivo pa je, da mlade pevce prej kot kaj zabavnega prevzame nekaj kakovostnega. Na predlanskem srečanju so za najljubšo razglasili pesem zbora sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco,« še razkriva sogovornica.

Ob tem izpostavi tudi nadvse pomembno vlogo zborovodij na koncertu – letos se bosta v tej vlogi preizkusila Zlatka Terlevič in Damijan Močnik, kar pomeni, da bosta za pripravo in za koncert skupine 500 pevcev imela le jutrišnje dopoldne in zgodnje popoldne.

Izziv tudi za zborovodji

Zlatka Terlevič, ki je zborovodja zborov na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Mariboru, je to vlogo sprejela kot velik osebni izziv. »Bila sem zelo presenečena, ko sem dobila povabilo k dirigiranju in hkrati čutila strahospoštovanje, saj takemu zboru še nisem dirigirala. Potem sem si rekla, če tega ne sprejmem, mi bo žal. In res sem sama pri sebi zelo napredovala in čeprav je bilo treba vložiti veliko truda, sem zelo uživala. Pesmi in dirigiranja sem se lotila zelo študiozno, večkrat sem vadila tudi pred ogledalom, skupaj z Damijanom Močnikom pa sva se preizkusila še na pevskih vajah s pevci, ki jih nisva poznala,« pripoveduje o pripravah na jutrišnji nastop.

V petstoglavi pojoči množici bo tudi 51 njenih pevcev mladinskega zbora OŠ Prežihovega Voranca, med katerimi je 14 fantov, kar je že lepo število za to starostno skupino. Fantje med 11. in 15. letom glasovno mutirajo in zato v zboru pogosto ne morejo sodelovati. Po njenih besedah je njene učence zelo motiviralo, da bodo peli v Gallusovi dvorani, kar se človeku lahko zgodi le enkrat v življenju. »Ko smo videli note, nas je bilo strah, kako se bomo tega naučili. A ker nas je pestila časovna stiska in smo morali intenzivno vaditi, je bil hitreje viden tudi napredek. Bolj ko so obvladali, bolj so se veselili, kako lepo zveni. Pesmi so neizmerno lepe, čeprav je veliko dvoglasja in troglasja. Za to starostno skupino pevcev je Sanctus velik izziv, Händlova Aleluja pa bo krona celotnega koncerta. Čeprav je naporna, jo radi pojejo, saj jih glasba prevzame,« povzema tudi občutja svojih učencev.

Učitelj glasbe mora biti velik entuziast, ki s petja željno mladino dela s srcem in velikim veseljem, čeprav utegne biti na trenutke tudi zelo utrujajoče, priznava Zlatka Terlevič. »Takrat bi najraje vse izpustil iz rok. A ko se nam uspe dobro pripraviti in s petjem navdušimo še publiko, je ves trud poplačan. Danes ni lahko uskladiti pevskih vaj z drugimi obveznostmi šolarjev, zato je ključna učiteljeva zagnanost in kar potruditi se moramo, da jih privabimo k petju. S kakšnim učencem je treba vaditi tudi posebej, takrat ko utegne,« razkriva sogovornica, ki ima za sabo že več kot tri desetletja pedagoškega dela.

Njenim besedam, da se jutrišnjega koncerta zelo veselijo in da bo to zelo lepa nagrada za trud, ki so ga vložili, pa bi najbrž pritrdili vsi člani zborov in njihovi mentorji, ki bodo v predprazničnem času s petjem slavili tudi solidarnost, mir in razumevanje. Vse tisto, kar za ubrano petje nenazadnje potrebuje tudi sleherni zbor.