V Toskani je že narava prava turistična znamenitost

Inovativni fotografski položaji turistov so lahko še bolj zanimivi kot sloviti poševni stolp

Objavljeno
07. junij 2017 11.54
Brina Sotlar
Brina Sotlar
Zanjo se večinoma odločamo zaradi geografske dostopnosti in malce toplejšega sredozemskega vremena, in čeprav mislimo, da Italija ne more preseči klasičnih stereotipov, nas pisana Toskana gotovo vedno preseneti.

Od pisanih mest z bolj ali manj ohranjeno arhitekturno zapuščino do vasic na hribih s kamnitimi hiškami in manjšimi trgi, skoraj vse ima značilen italijanski pridih. Pa vendarle lahko v vsakem kraju najdemo nekaj posebnega. Italija je znana po odlični hrani, še boljšem vinu, pestri demografski sliki, raznovrstni pokrajini, bogati arhitekturni dediščini in kulturni zgodovini, čemur se na popotovanju po Toskani ne da izogniti.

Lahkih nog naokrog

Če bi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika poiskali besedo dopust, bi dobili suhoparen opis, ki je daleč od naših idealnih predstav o preživljanju prostega časa. Nič se ne približa dopustniškemu idealu bolj kot spontane odločitve, avto s polnim rezervoarjem goriva ter stara dobra avtokarta oziroma kavarne s solidno internetno povezavo.

Morda so časi popolne spontanosti deloma minili ali pa je na grob načrt vplivalo spremenljivo vreme v naših krajih. Idejo o gverilskem izletu je zamenjala udobnejša potovalna različica, ki je vključevala spanje z zajtrkom v udobnih italijanskih, cenovno dostopnih mini hotelih, ki sem jih rezervirala večer prej. Iz Ljubljane me je pot vodila do prvega nočnega postanka, Bologne, srednjeveškega mesta v istoimenski severnoitalijanski pokrajini, znani predvsem po najstarejši univerzi in, kakopak, dobri hrani in odličnem vinu, ki ju je morda najbolje doživeti med značilnim turističnim izgubljanjem po mestu ali katero od neštetih vodenih kulinaričnih tur. Sprehod po mestnem jedru ponuja pestro arhitekturno kombinacijo srednjeveških stolpov, cerkva, lepo ohranjenih stavb pisanih barv, katerih čar se podvoji ob okušanju domačih italijanskih testenin z bolonjsko omako ter kozarcem dobrega vina iz priznanih okoliških vinogradov.

Republika San Marino

Bologna je idealno izhodišče za krajše izlete na severozahod Italije, kjer ležijo znamenite Cinque Terre, na jug, kjer so Firence in Toskana, ali proti vzhodu, kjer med drugim najdemo prisrčno mestece Rimini in eno najmanjših držav na svetu – le slabi dve uri vožnje iz Bologne namreč leži Republika San Marino. Njeni posebnosti sta gotovo velikost (približno 61 kvadratnih kilometrov) in dejstvo, da glavno mesto San Marino leži na vrhu gore Titano. Obisk države je morda bolj priporočljiv podnevi, ko so odprti restavracije, bari, muzeji in ulične trgovinice, ki se osredotočajo predvsem na potrebe bolj in manj zahtevnih turistov. Tako je naneslo, da sem se tam znašla v večernih urah, poleg tega je bilo hladno in malce deževno, tako da prej naštetega nisem doživela, a za kulinarične spretnosti lokalnih kuharjev nisem bila prikrajšana. Vsekakor je država vredna obiska, ogleda in izkušnje.

Naslednje mesto na seznamu je bila Parma, ki leži v severnem delu italijanske pokrajine Emilija - Romanja. Mesto je znano po pršutu, parmezanu in polnjenih domačih testeninah, lepo ohranjeni arhitekturni dediščini ter prelepi okoliški pokrajini. Ta je tako čudovita, da sem Italijanom za en dan oprostila drage cestnine in visoke cene bencina. Parma, neverjetno podobna Padovi, tu je bil postanek na poti proti Sloveniji, ima bogato zgodovino, o kateri se je vredno pozanimati pred obiskom mesta; doživetje baročnih, gotskih cerkva, knjižnic, muzejev in palač, s kratko lekcijo iz zgodovine, dobi tako popolnoma drugačen pomen. Parma je mesto, v katerem se posameznik počuti domače, pozabi na čas, ob dobri družbi pa dobijo nove razsežnosti tudi kulinarični in pivski eksperimenti.

Bene, molto bene

Naslednja spalna destinacija je bilo mestece Montecatini Terme v provinci Pistoia v Toskani. Zanj so najverjetneje že slišali ljubitelji golfa ali spa centrov, mene pa je bolj privlačilo zaradi ugodne izhodiščne lege za dvodnevno raziskovanje toskanske pokrajine in sprejemljivih cen, ki jih ponujajo številna prenočišča bed & breakfast. Pot do Montecatini Term sem zastavila nekoliko širše in obiskala tudi Piso, znano po poševnem stolpu, ki je sicer vredna ogleda, vendar v paketu dobite tudi številne turiste v inovativnih fotografskih položajih, ki so skoraj bolj vredni ogleda kot znameniti stolp.

Po nastanitvi sem se odpravila raziskovat prekrasno toskansko pokrajino ter se po navdihu ustavljala ob vznožju manjših vasic, številnih vinogradov, rožnih polj in drevoredov cipres. Zadnja dnevna destinacija je bil San Gimignano, srednjeveško mestece na hribu, znano predvsem po ducatu stolpov, ki so si jih zgradili premožni meščani na vrhu svojih hiš. Poleg atraktivnega videza San Gimignano, podobno kot druga obiskana mesta, ne razočara s ponudbo mesnin, opevanega belega vina Vernaccia ter izdelkov iz žafrana. Idilična lokacija ponuja nešteto skritih, intimnejših kotičkov, neprecenljiv pogled na toskansko pokrajino ter labirint srednjeveških uličic, polnih obrtniških trgovin in manjših restavracij. Ideja, primerna za vsak žep, sta nakup domačih specialitet in piknik v naravi, med vinogradi lokalnih kmetov. Kot bi rekli Italijani: »Molto bene!«

Bella Italia

Zadnji dan popotovanja ni šlo brez obveznega postanka v Sieni, ki je pod zaščito Unesca. Turistični kraj, ki množice pritegne predvsem zaradi posebne arhitekture ter znanega trga v obliki školjke, živih barv in vsakoletnih konjskih dirk. Klasične italijanske ulice, ki se prepletejo v labirint, in živahno vzdušje Siene človeka nikakor ne pustijo ravnodušnega. Zgolj pol ure vožnje po toskanski pokrajini, od Siene proti jugu, leži hribovita dolina Val d'Orcia z nešteto vasicami, kot so Montalcino, Montepulciano, Pienza ...

Val d'Orcia je v živo videti popolnoma enako kot na idiličnih fotografijah ali razglednicah toskanske pokrajine in pomeni vrhunec raziskovanja srednjega dela Italije. Pekorino, znamenito rdeče vino Brunello, vonj po žafranu ter izdelki iz olivnega olja so le peščica vseh dobrot, vrednih ogleda in okusa, ter enkratna popotnica za pot proti Sloveniji.

Kot sem že omenila, je bil dan na poti domov namenjen raziskovanju Padove, mesta v bližini Benetk, ki je postreglo z vsakoletnim sejmom hrane, nekakšno prvomajsko odprto kuhinjo. Tudi tukaj sta množice ljudi premagala pokušanje sicilijanskih slaščic, raznovrstnih svetovnih specialitet in sejem, kjer si se lahko opremil z vsem, od žarnic in loncev do spodnjega perila.

Pravi turistični konec pa je bil v Benetkah, ki so zaradi slabega vremena delno izgubile svoj čar, a sta bila zato toliko bolj izrazita njihov vonj in zlasti navdih lokalnih prometnih delavcev za prostovoljno višanje cen v parkirnih hišah in okolici.

Če povzamem, Toskana ni nikoli slaba zamisel. »Turbo trip« je trajal pet dni, bilo je več kot 2200 prevoženih kilometrov, ogromno dobre hrane in pijače, spoznavanja lokalnih znamenitosti, pestre kulturne zgodovine, raznolike arhitekturne dediščine, prekrasnih vasic, mestec in mest in še bi lahko naštevala. Ne nazadnje je čar Italije ravno v tem, da se zanjo lahko odločimo kadarkoli, potrebujemo le nekaj prostih dni, malce avanturizma in – dobro je imeti še prazen želodec.