Veter na kitajskem trgu močno piha v jadra

Multimilijonar Wang Li, ki je obogatel na kitajskem finančnem trgu, ima šest avtomobilov, med katerimi sta bentley in porsche. Svoj pogled pa je usmeril v novo igračo multimilijonarjev, plovilo. Wang pooseblja kitajske kupce, ki so jih vzeli v vizir svetovni proizvajalci jaht, katerih plovila stanejo tudi do sto milijonov dolarjev in to brez davka.

»Zdaj vem o jahtah zelo malo,« priznava okrogloličen 27-letnik z zlatimi sončnimi očali na sprehodu med jadrnicami, katamarani in jahtami, ki so privezani ob pomolu na razstavi ladij v Dalianu. »Zadeva ni preveč pomembna. Nakup jahte je pač na mojem urniku.«

Kljub dolgi morski obali in 1,35 milijarde prebivalcev (ter nekaj tisoč multimilijonarjev) ima Kitajska samo okoli 3000 plovil za oddih. Vožnja z jahto je torej nišno razvedrilo. Nasprotno pa imajo ZDA eno vodno plovilo (vključno z malimi čolni) na 15 prebivalcev. Traugott Kaminski, vodja kitajske podružnice italijanskega izdelovalca jaht Sanlorenzo, je leta 2003 pripeljal na Kitajsko dve jahti. »Takrat še ni bilo nobenih predpisov, nobenih marin in nobene kulture vožnje z jahtami,« je povedal. Tudi zdaj mora njegovo podjetje še vedno »izobraževati« kupce, ki jahto kupujejo prvič. Pridejo pa tudi »sofisticirani kupci, ki vedo, kaj hočejo«. In nadaljuje: »Pomislite na avtomobilsko industrijo. Pred desetimi ali 15 leti ni nihče pričakoval, da bo postala Kitajska največji trg avtomobilov na svetu. Podobno se bo zgodilo v industriji jaht.« Še ena vzporednica z globalnim avtomobilskim poslom je nedavni nakup, ki so ga opravila kitajska podjetja, dveh velikih evropskih izdelovalcev jaht (Sunseeker iz Velike Britanije in Ferretti iz Italije). Dogodek v Dalianu na obrežju Rumenega morja je obiskalo nekaj tisoč ljudi in kljub omejitvam, kot so 43-odstotna uvozna carina, omejena infrastruktura in hladne zime na severu, so organizatorji sporočili, da so na dogodku opravili tudi nekaj prodaj. Kaminski še pove, da imajo Kitajci drugačne zahteve kot zahodnjaki.

»V Evropi uporabljamo jahte za dvo- ali tritedensko križarjenje,« razlaga Kaminski, »na Kitajskem pa jih imajo za enodnevna križarjenja, zato ne potrebujejo veliko kabin, ampak velik bazen in prostor za zabavo.« Na Zahodu so kapitan in posadka pogosto del družine. Na Kitajskem pa ni tako. Krmilo in kuhinja morata biti ločena. Prav tako hočejo imeti kitajske stranke okroglo jedilno mizo, napravo za karaoke, mizo za mah jong in več sence. Marco Valle, direktor prodaje pri Azimuthu, enem glavnih svetovnih izdelovalcev jaht, se spominja prve jahte, ki jo je pred več kot desetletjem prodal bogatemu poslovnežu iz Šangaja. Ta je zahteval, da mu jo dostavi brez motorja, saj jo je hotel imeti zgolj zasidrano, da bi jo razkazoval svojim znancem. So pa tudi druge razlike. »Trg deluje ravno obratno,« pove Paul Blanc, direktor azijsko-pacifiškega oddelka izdelovalca plovil Jeanneau, ki s čolni, dolgimi od pet do 25 metrov, katerih cena se začne pri 240.000 ameriških dolarjih, meri na kitajski gornji srednji sloj. »Na Kitajskem začenjamo z velikimi plovili, šele potem se bomo razširili na trg manjših plovil. V Evropi je ravno obratno. Ljudje začnejo z majhnimi plovili, in šele ko si naberejo izkušenj in denarja, kupujejo vedno večja plovila.«

Blanc pove, da je rast hitra, a poleg uvozne carine je velika ovira tudi izjemno pomanjkanje javnih marin. Skoraj vso infrastrukturo upravljajo zasebni jahtni klubi s članarino med 700.000 in milijonom juanov. Takšne vsote so za kupce superjaht nepomembne, pove Jona Kan, direktor prodaje v podjetju Silver Yachts, ki je specializirano za plovila, daljša od 70 metrov, z aluminijevim trupom. Njegovo podjetje je do zdaj prodalo samo tri ladje – dve na Bližnji vzhod in eno v ZDA –, toda zaradi cen, ki so zaupne, lahko še vedno normalno poslujejo. Začeli pa so se ozirati po azijskih strankah. »Naše jahte bodo kupovali sodobni Kitajci, ki so že bili v vseh najboljših hotelih po svetu in hočejo nekaj posebnega, da bodo lahko šli s svojim lastnim prenočiščem v kraje, kamor ni šel še nihče.« V nekem znanstvenem članku, objavljenem prejšnji mesec, piše, da vrhnji en odstotek kitajskih gospodinjstev nadzoruje več kot tretjino premoženja na Kitajskem, kar priča o širini družbene neenakosti v državi, ki ji vladajo komunisti. Zaradi lanske napovedi varčevanja in protikorupcijske gonje kitajskega predsednika Xi Jinpinga se je povpraševanje po jahtah zmanjšalo. Toda Kan meri na stranke v drugačni ligi. Takšne, ki so tako bogati, da je njihov denar čist. »Javnost ima vpogled v njihovo bogastvo in ga je vlada potrdila.« Dodaja, da jim plovila ne bo treba uvoziti na Kitajsko. »Kupijo ga lahko v tujini. Plovilo, ki je izdelano v Avstraliji in pluje pod zastavo Kajmanskih otokov, je tuje plovilo.«