Vroča točka v Alpah, v dobri ali slabi zimi

Lep pozdrav z vroče točke v Alpah, so me ves čas pozdravljali v elektronskih sporočilih, ko sem urejala vse potrebno za pot v Ötztal. Tisti konec tedna ne bi mogel bolj ustrezati opisu, v to alpsko dolino so se namreč zgrnili najboljši smučarji sveta in z njimi navijači od blizu in daleč.

Pa sploh ni šlo za to. Resda je že tradicionalna uvodna tekma svetovnega pokala v alpskemu smučanju eden od vrhuncev zimske sezone v Söldnu in se je zaradi nje razvoj kraja v zadnjih letih močno pospešil, a to je samo začetek. »Vroče« – zato ker je pravzaprav mrzlo – je vse leto. Naj bo zima še tako slaba, smuka je brezhibna. Na smučarskih progah v Söldnu med 1350 in 3340 metri nadmorske višine namreč obratuje 33 žičnic, ki v eni uri prepeljejo 68.000 ljudi. Na 145 kilometrih prog (69,5 kilometra rdečih, 44,9 kilometra modrih, 29,2 kilometra črnih) je sneg zagotovljen od oktobra do maja, umetno zasnežujejo 67 odstotkov prog, na ledenikih Rettenbach in Tiefenbach pa je mogoče smučati tako rekoč vse leto. Kadar razmere to dopuščajo, se lahko z ledenika na smučeh spustite v dolino po najdaljši smučarski povezavi, ki ima kar 15 kilometrov in 2000 višinskih metrov. Vroče je tudi spomladi, ko druga smučišča že zaprejo svoja vrata, jeseni, ko tam pred novo sezono pridno vadi veliko tekmovalcev, in poleti, ko belino zamenjajo zelena prostranstva.

Pa ne gre le za Sölden, ki je glavno izhodišče za ledeniške vrhove in njihove danosti. Te s pridom izkorišča vsa dolina. Vožnja skozi Ötztal je kot romantičen sprehod mimo tihih, majhnih krajev, ob vsakem se pot povzpne višje. Sauten je ob vhodu dobra točka za pohodnike v vseh letnih časih, iz Ötza sodobna gondola Acherkogel že popelje nad 2000 metrov na družinsko smučišče Hochötz, pot pod noge pa do jezera Piburger.

Okoli Umhausna in Niederthaija vabijo tekaške proge, poln turistov je topliški Längenfeld, v Ventu, ki na 1900 metrih leži že na drugi strani, naprej od Söldna, pa se zbirajo zlasti alpinisti in ubirajo ekstremne poti po gorskih stenah. Za ledeniški vasici Obergurgl in Hochgurgl pravijo, da sta prava alpska diamanta z dih jemajočim razgledom na pokrajino.

Panoramska ledeniška cesta

A vseeno je Sölden najbolj obiskan, ima najmočnejši čar in široko paleto možnosti za vse vrste gostov. Iz vasice z malo prebivalci je zraslo pravo turistično mestece z velikimi hoteli in nakupovalnimi središči. In še imajo nove načrte, pravijo, gradijo, se razvijajo. Glavna ulica je živahna in zelo obiskana, po njej se vali promet navzgor proti vznožju Rettenbacha in Tiefenbacha, ki skupaj sestavljata največje ledeniško smučišče v Avstriji.

Cesta proti vrhu je res nekaj posebnega, skozi divjo naravo iz mestnega vrveža vstopiš v drug svet. Ko oprtaš smuči in se dvigneš nad oblake, se začne že dobro znana snežna poezija. Ciljna strmina, na kateri se vsako leto udarijo najboljši tekmovalci, je sicer res precej vratolomna, tudi podlaga zastrašujoče ledena. Tisti, ki tam smučajo že vrsto let, pravijo, da se teren pravzaprav iz leta v leto spreminja, tali in nagiba v eno smer. Ta rekreativnemu smučarju niti ni v največji užitek, kaj šele senčni »ice box«, kjer imajo svoj poligon tekmovalci. Z vrha se podaš skozi dolg predor in na drugi strani se odprejo nove bele širjave.

V Söldnu radi poudarjajo, da je to edino avstrijsko smučišče, ki povezuje tri vrhove, višje od 3000 metrov. Big3 pravijo velikemu trojčku, ki ga sestavljajo Gaislachkogl (3058 m), Tiefenbachkogl (3250 m) in Schwarze Schneide (3340 m).

Adrenalinski pokal

Da je doživetje popolno, nista dovolj le lepo vreme in narava, se zavedajo. Ena glavnih zanimivosti je petična restavracija Ice Q, ki v steklu in modernem dizajnu spominja na vesoljsko postajo na vrhu hriba. Stilsko tako res močno ustreza Jamesu Bondu, ki se je tam mudil letos v filmu Spectre, sicer pa skupaj z veličastno panoramo obljublja prvovrstne kulinarične užitke.

Po drugi strani se obračajo k mladim, k ljubiteljem adrenalina in zabave. In ne le z glasnimi glasbenimi dogodki v mestu, ki se vrstijo vso zimo, tudi akcije na snegu ne manjka. Poleg snežnega parka, zabavne proge in drugih že »obveznih« delov ponudbe smučišč so lani predstavili novost: adrenalinski pokal. Gre za smučarsko avanturo, sestavljeno iz desetih disciplin. Začneš z veleslalomom, se preizkusiš v smučanju v celem snegu, na grbinah, preizkušaš svojo hitrost, odideš na pohod, hkrati pa zbiraš fotografije in posnetke, ki se shranijo v posebni aplikaciji, povezani s smučarsko vozovnico. Tako ob koncu dneva še enkrat podoživiš pestro doživetje, ki ti, če si zbral dovolj točk, prinese tudi lepo nagrado.

Vroča ohladitev

To je sicer le ena od možnosti med kopico aktivnosti, na katere vabijo obiskovalca. Za nočno sankanje in tek na smučeh v dolini tisti čas še ni bilo dovolj snega, toda vreme je bilo idealno za turno smuko, tudi mnogo zimskih pohodnikov se je na številnih urejenih poteh nastavljalo soncu. Teh se zlasti veliko vrne poleti, pridružijo se jim kajpak gorski kolesarji, še posebej avgusta na tradicionalnem maratonu Ötztaler. »Vroča« točka v Alpah je v poletnih dneh pač tudi nadvse prijetna ohladitev in že zato dober razlog za obisk.