Tiskane izdaje
Šolarje so jesenske počitnice, ki so v pouka prost teden konec oktobra povezale dva dela prosta dneva – dan reformacije 31. oktober in dan spomina na mrtve 1. november – prvič razveselile v šolskem letu 1993/ 1994, ko je šolskemu resorju načeloval minister dr. Slavko Gaber. Uvedene so bile zato, da bi bili šolarji skozi leto razbremenjeni v približno enakomernih časovnih obdobjih, torej da bi šolski urnik na osem do devet tednov prekinile počitnice, so zapisali v odgovoru iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Že od začetka so bile poimenovane jesenske, vendar se je zanje v pogovornem jeziku uveljavil izraz krompirjeve, ki smo ga povzeli iz nemškega kulturnega okolja. Nekoč so bili otroci zaradi jesenskih kmečkih opravil upravičeni od pouka, prostim dnem pa so rekli Kartoffelferien (die Kartoffel – krompir, die Ferien – počitnice), kot v pogovornem jeziku še vedno pravijo jesenskim počitnicam, ki jih imajo v različnih nemških deželah različno in tudi različno dolge. Šola prilagajala kmečkim opravilom
Tudi pri nas se je nekoč šolski koledar prilagajal kmečkim opravilom, pri katerih so aktivno sodelovali tudi otroci in to že od malih nog. »Vsake roke so prišle prav, saj je bilo vse delo ročno. Med živili je imel krompir važno vlogo, saj je družini zagotavljal dovolj hrane čez zimo. Danes otroci nimajo pomembne vloge pri spravilu pridelkov, kmetije so praviloma večje in mehanizirane,« spomni muzejska svetovalka Barbara Sosič iz Kustodiata za kulturo gospodarskih načinov, prometa in transporta v Slovenskem etnografskem muzeju.
Delo, ne počitek
Nekoč učenci med krompirjevimi počitnicami niso počivali, kot to večinoma počnejo danes, ampak so bili do počitnic upravičeni, da so lahko delali. Kdaj in koliko prostih dni so dobili, so iz leta v leto odrejale pristojne krajevne oblasti, pojasnjuje muzejska svetnica in kustodinja v Slovenskem šolskem muzeju mag. Marjetka Balkovec Debevec. V Zbirki zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem iz leta 1895 med drugim piše, naj »okrajno šolsko oblastvo gleda na to, kakšen je kraj ter kakšno delo imajo prebivalci, in katero iz istih vzrokov tudi sme, ako hoče, navadnih šest tednov velikih počitnic razdeliti med leto.«
Sogovornica je v izpiskih iz šolske kronike OŠ Kostanjevica na Krki izbrskala še natančnejše podatke za ta del Slovenije. Leta 1928, denimo, so zaradi poljskih del in spravljanja pridelkov oziroma trgatve določili sedemdnevne počitnice med 1. in 7. oktobrom, leta 1932 so imeli vsi razredi prosto zaradi trgatve in spravljanja poljskih pridelkov le 13., 14. in 15. oktobra, dve leti pozneje pa so pouk zaradi poljskih del prekinili že med 24. in 29. septembrom.
Ker se je večina prebivalstva preživljala s kmetijstvom, se je temu prilagajal šolski koledar. Tako so pouk zaradi prekinitev zaradi sezonskih kmečkih opravil med letom utegnili podaljšati še dolgo v poletje, ko imajo današnji šolarji že počitnice.
Kot prvi šolski dan se je po prvi svetovni vojni dokončno uveljavil 1. september, prav tako zimske in poletne počitnice, nastalo pa je nekaj novih prazničnih dni, ki jih ni bilo v šolskem letu ne v prejšnjih ne v poznejših obdobjih (denimo 1. december je bil praznik v spomin zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo; 28. junij je bil Vidov dan, na katerega so sklenili šolsko leto).
V Kraljevini Jugoslaviji oziroma po letu 1930 sta, kot je razbrati tudi iz takratne zakonodaje, večjo veljavo pridobivala šola in šolski koledar, kakršnega poznamo danes, tako da je počitnice določal učni ritem, pojasnjuje Marjetka Balkovec Debevec. Do druge svetovne vojne so bile počitnice povezane predvsem s krščanskimi prazniki, kot so še danes večinoma v državah zahodne Evrope, s to tradicijo pa je pri nas prekinilo obdobje po drugi svetovni vojni, ko je nastopil nov družbeni red in sta v ospredje stopila industrializacija in delo v tovarnah, kmetijstvo pa izgubljalo pomen.
Navduševanje za lepo
Vprašanje, kako čim koristneje preživeti počitnice, pa je očitno mučil starše že pred več kot stoletjem, saj je v šolskem letu 1899/ 1900 učiteljica dekliške šole v Ljubljani Marija Šerc zanje spisala napotke, ki jih je naslovila s Kako se spoji prijetno s koristnim v počitnicah. Več kot stoletje stari nasveti, kako lahko mladina na prijeten način okrepi telo in pridobi nova znanja, se zdijo aktualni tudi za sodobni čas. »Otroci naj bi, kot je učiteljica svetovala staršem, čim več časa preživeli v naravi, jo dobro opazovali in se iz nje učili. Poleg branja knjig je še posebej svetovala pisanje dnevnikov, kjer lahko otroci zapišejo vesele pa tudi žalostne prigode, sprehode, izlete, dnevniki pa da jim bodo čez čas predstavljali lepo sliko iz mladostnih dni. Ob prostih dneh naj ne bi pozabili na molitev in krščansko življenje, vsekakor pa naj bi bil počitniški vsakdan napolnjen z različnimi igrami, tudi z učenjem kakšnega glasbila. Učiteljica je zapisala tudi, naj šolarji pomagajo drugim, še posebej materam pri domačih opravilih ter obenem nagovorila matere, naj tudi med počitnicami z veseljem vzgajajo otroke in naj jih navdušujejo za vse lepo in dobro,« še navaja Marjetka Balkovec Debevec.
In če se vrnemo h krompirjevim počitnicam. Po opažanju sobesednice se je izraz dodobra uveljavil, čeprav v današnjem času ni povsem na mestu, saj konec oktobra ne sovpada s pobiranjem krompirja, te počitnice pa so povezane z bolj resnima praznikoma. »Danes pri tistih, ki si lahko privoščijo, jesenske počitnice najbolj zaznamuje večdnevni oddih v turističnih krajih, tisti, ki ostanejo doma, pa lahko izbirajo med pestro ponudbo počitniških delavnic, ki jih pripravljamo tudi v našem muzeju,« je še spomnila Marjetka Balkovec Debevec iz Slovenskega šolskega muzeja, kjer bodo šolarjem z zanimivostmi skrajšali dolgčas danes, pojutrišnjem in v četrtek.
