Tiskane izdaje
Naziva ga z imenom, vsak teden mu pošlje pismo in mu obljubi, da bo čakala nanj. Vse to zveni kot še ena v vrsti ljubezenskih zgodb, toda Victoria je oddala svoje srce množičnemu morilcu Andersu Behringu Breiviku, ki je izvedel najhujši množični poboj na Norveškem po drugi svetovni vojni. Tako kot vsi razvpiti morilci ima tudi on svoje oboževalke.
Breivik prestaja 21-letno zaporno kazen, ki mu jo lahko, če se izkaže nevarnega za družbo, tudi podaljšajo. Breivik je 22. julija 2011 podtaknil bombo v vladnem uradu v Oslu in nato na otoku Utøya pobil udeležence poletnega tabora podmladka laburistične stranke. Obe dejanji sta zahtevali življenja 77 ljudi.
»Res ne bi zmogla živeti brez njega,« je povedala Victoria, ki ni hotela razkriti pravega imena. Mlada Švedinja, stara nekaj več kot 20 let, deluje zadržano, a se ji ob pripovedovanju o »dragem Andersu« lomi glas. Izhaja iz majhnega švedskega mesta in se trudi, da bi Breiviku olajšala bivanje v zaporu, kjer je zadnja štiri leta preživel v osami v strogo varovanem delu. Victoria ima Breivikovo osamitev za »mučenje«. »Ker živi v tako slabih razmerah, me še bolj skrbi zanj,« je povedala.
Za bodritev duha
Victoria, ki je zaradi zdravstvenih težav brezposelna, piše Breiviku pisma, da bi mu bodrila duha. Do zdaj mu jih je poslala že 150, občasno pa dobi od nje tudi kakšno darilce. Med temi darovi je tudi temno modra kravata, ki jo je občasno nosil med sojenjem. Od njega je prejela dve pismi, druga pa so zadržali zaporniški uradniki, ki pregledujejo njegovo pošto.
Njenega odnosa z Breivikom ni lahko opredeliti. V živo se namreč še nista srečala, vse njene prošnje, da bi ga obiskala, pa so bile zavrnjene. Opisuje ga kot »starega prijatelja« in zaščitniškega »brata«, a prizna, da jo privlači in da je »že od začetka romantično navezana nanj«. Pove, da sta vzpostavila stik leta 2007, ko sta igrala isto spletno igro. Dve leti pozneje je z njo prekinil stike, po vsej verjetnosti zato, da bi se osredotočil na načrtovanje napada.
V začetku leta 2012 je Victoria zopet navezala stik z moškim, ki je medtem postal najbolj osovražena oseba na Norveškem. Pri takšnem ravnanju ni osamljena. Lani je tednik Morgenbladet poročal, da Breivik prejme »najmanj 800 pisem na leto, mnoga med njimi od ženskih oboževalk«. Med sojenjem leta 2012 ga je neko 16-letno dekle prosilo, da se poroči z njo.
Sindrom Bonnie in Clyda
Ta pojav, ki se strokovno imenuje hibristofilija, je pogosto povezan s spolno privlačnostjo. Pojem se uporablja predvsem na področju kriminologije, kjer označuje osebo, ki jo seksualno privlačijo nasilni morilci za zapahi. Ti od oboževalk običajno prejemajo žgečkljiva pisma ali pa seksi spodnje perilo. Drugo ime za takšno obnašanje je »sindrom Bonnie in Clyda«, ki ga je mogoče zaznati v vseh časih in deželah. Tako Josef Fritzl, ki je imel svojo hčer 25 let v ujetništvu in jo je ves ta čas posiljeval, kot Charles Manson imata oboževalke.
Ameriška pisateljica Sheila Isenberg je pri pisanju knjige Women Who Love Men Who Kill (Ženske, ki ljubijo moške, ki ubijajo) intervjuvala 30 žensk. Pri tem se je pokazalo, da so bile mnoge med njimi v preteklosti spolno zlorabljene. »Zanje je to priložnost za vzpostavitev nadzora nad moškim (ki je za zapahi in nima nadzora nad ničimer). V preteklosti so namreč njih nadzirali očetje oziroma moški, ki so jih zlorabljali,« je povedala. »Prav tako je to romantika z velikim R: poživljajoča in razburljiva, kot neskončen vlak smrti. V takšnih odnosih ni enoličnosti.«
Lovke na slavo?
Amanda Vicary, docentka psihologije na Univerzi Wesleyan, poudari, da ni znanstvenih dokazov za splošno prepričanje, da si takšne ženske zastavijo nalogo pomagati morilcu, da pride na prava pota. »Nekatere ženske preprosto privlačijo slavni moški. To pomeni, da nekatere ženske ne privlačijo dejanja, ki so jih ti moški zagrešili, ampak slava, ki so si jo pridobili z grozodejstvi,« je povedala.
Victoria zatrdi, da ne išče slave. Njen odnos z Breivikom jo je stal sestrine naklonjenosti, ki ji je, ko je izvedela za njeno razmerje, rekla: »Zame si mrtva.« Odtujila se je tudi od prijateljev. Priznava, da »bolj ali manj« podpira Breivikovo islamofobično ideologijo, vendar nasprotuje nasilju. Kako lahko torej ljubi človeka, ki je hladnokrvno postrelil nekaj deset najstnikov, tudi tiste, ki so ga prosili za življenje? »Ločiti moram med Andersom in Breivikom. Prvega imam za starega prijatelja, drugi pa je oseba, ki je storila vse te zločine.«
Leta minevajo, a Victoria ne popusti. »Iz dneva v dan ga bolj pogrešam. Zdi se mi, da so se moja čustva samo še poglobila.«
