Franja za telebane (ne Bane, ne piše zate Bane*)

Ciljev nisem skrival, želel sem odpeljati pod štirimi urami. Koliko pod štirimi urami? Ni važno, a čim več. Bil sem pripravljen, počutil sem se odlično. Do starta na Brezovici smo s Tonetom in Srečkom vozili v ospredju in se zato izognili napornemu in nevarnemu pospeševanju in zaviranju, tako imenovani elastiki. Na levi strani pelotona je bilo tega več, saj tu na čelu ni bilo avtomobila, ki bi zaviral skupino. Zaviralo se je, ko je to s hupanjem ukazal avtomobil na desnem pasu.

Znak za start, splašil sem se ob troblji tovornjaka in z lahkoto vozil v prvi skupini, Vrhniški klanec sem odpeljal po pameti in z Jožetom iz TurboM-ja začel loviti tiste, ki so bili prej hitrejši. Pred krožiščem v Logatcu sem že ugledal našega Toneta, ki je vozil odlično. Vse čestitke! A neki kolesar, ki sva ga tam ujela, je izhod iz krožišča vzel bolj na široko, Jože ga je rahlo zadel in zavrl. Sam sem ravno takrat pospeševal (na nogah), ker sem si pred krožiščem pustil nekaj prostora. Hitrost po Garminu 41 km/h. Izhoda ni bilo ...

Nadaljevanje zgodbe iz letošnje Franje, si preberite na tej povezavi spletne strani Polet O2!