Ne, nisem se odpravil na počitnikovanje v Bangkok, da ne bo kakšne pomote, temveč izpolnil pomemben življenjski cilj s pretečenim maratonom v Bovcu. Presrečen, čeravno se nekaj dni po tem počutim, kot bi me posilil nosorog. Pravzaprav tale zapis nastaja z enoletnim zamikom, saj bi se moral že lani podati na križev pot tam nekje ob Soči. Kanuista in olimpijca Saša Taljata sem namreč prepričal, da bova čast in slavo lovila v tovariškem duhu, pa sem ga nazadnje pustil na cedilu. Ker nisem živel najbolj olimpijskega življenja, sem se moral izogniti izzivu, a me je kmalu ujelo razočaranje, da odtlej nisem več spal v blaženem ...