Tiskane izdaje
Pogled po zasneženih poljanah in dolinah sredi zime nam ponuja prizore živahnih mravljišč z zagrizenimi rekreativci na tekaških poligonih. Zdi se, da se ta oblika rekreativne dejavnosti pri nas čedalje bolj uveljavlja, navsezadnje tudi zato, ker predstavlja osnovno obliko gibanja in pomeni odlično preventivo pred duševnimi in fizičnimi tegobami moderne civilizacije.
Možnosti za tovrstno rekreacijo je precej, saj proge, ob primerno debeli snežni odeji, pripravljajo v večini smučarskih središč, dodatno pa tudi v okolici posameznih krajev. Zametki teka na smučeh pri nas segajo že v Valvasorjev čas, saj je bil že v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 opisan kot »gibanje na smučeh po visokem snegu«, in prav v spomin na prvo omembo bloškega smučanja so leta 1975 prvič organizirali prve Bloške teke, ki se zadnje čase zaradi zelenih zim ne izvajajo vsako leto.
Žal nam s statističnimi podatki o številu tekačev rekreativcev na smučeh pri Slovenski turistični organizaciji niso znali postreči, a kljub temu lahko ocenjujemo, da se bo dejavnost, ki nima večjega negativnega vpliva na naravo, v prihodnosti − če bodo le vremenski pogoji to dopuščali (snežna odeja) − širila.
Na podlagi pozitivnega trenda je jasno, da bi moral poleg kolesarskega turizma svoje potenciale slovenski turizem odločneje iskati tudi v smučarskem tekaškem turizmu. Porast rekreativnih kolesarjev je nedvomno pripomogel tudi k večjemu številu ljubiteljev teka na smučeh, saj je smučarski tek odlična alternativa kolesarskega treninga v zimskem času, ki temelji na ustvarjanju baze pred naslednjo sezono.
Za »laufarje« na smučeh je najpomembnejše vprašanje − kje teči na smučeh, zato smo pripravili kratek pregled nekaterih smučarskih tekaških lokacij.
Na novi Delovi spletni strani so podati tudi o tekaških progah.
Če je dovolj snega, je proge za tek na smučeh mogoče najti na skoraj vseh koncih Slovenije, sicer pa jih boste skoraj zagotovo našli na višje ležečih planotah. Tekaške proge se nahajajo predvsem okoli smučarskih središč. Leta 2001 je bilo na naših tleh urejenih in uradno priznanih nekaj več kot 300 kilometrov tekaških prog, največ jih je okoli Kranjske Gore (cca. 40 km) in na Rogli (cca. 10 km manj). Kot so nam pojasnili na Združenju slovenskih žičničarjev, tek na smučeh predstavlja dopolnitev zimskih smučarskih središč, za marsikaterega zimskega dopustnika pa je to najpomembnejša ali celo edina rekreacija, zaradi katere se je odločil priti na zimske počitnice prav tja.
Najbolj zanesljiva tekaška lokacija za bolj izkušene je v biatlonskem centru na Pokljuki, ki velja za dom slovenskih biatloncev. Več kot 30 kilometrov redno vzdrževanih smučarskotekaških prog povezuje različne predele Pokljuke, za začetnike je primeren krog od Rudnega polja proti planini Konjščica in do Javorniške planine. »Dejstvo je, da je uspešnost sezone v celoti odvisna od vremenskih razmer − lepo vreme na dobro urejene proge vedno privabi večje število tekačev, slabe vremenske razmere pa tudi na vedno dobro urejene proge ne privabijo velikega ali večjega števila tekačev. Vprašanje in odgovor tako nista enopomenska. Na oko bi rekel, da priljubljenost teka na smučeh raste, saj je najcenejša in najbolj varna zimska oblika rekreacije,« je obiskanost tekaških poligonov in trend teka na smučeh pojasnil Mitja Valič, direktor centra Pokljuka.
Druga klasična destinacija za tek na smučeh so Rateče pod obronki Macesnovca vse do Planice in Tamarja ter do Kranjske Gore in naprej do Gozda - Martuljka.
Nordijski center Planica. Foto: Roman Šipić/Delo
Tekaški rekreativci pri nas raje obiščejo katero izmed urejenih smučin, se prepustijo naravi in svežemu zraku, kot da se udeležijo množičnega dogodka, ki jih pri nas ni veliko (Pokljuški maraton, Trnovski maraton, Bloški teki, Tek dveh dežel). Največji entuziasti pa se teku na smučeh prepustijo tudi v temnem delu dneva, največkrat z led svetilkami, poznopopoldanska ali večerna rekreacija je možna le na poligonu v Preski pri Medvodah in v Kranjski Gori.
