Nogometne žoge celo ženske ne brcajo v prazno

Footgolf, zabavni križanec med nogometom in golfom se je udomačil tudi v Bovcu, kjer so že gostili tudi evropsko prvenstvo.

Objavljeno
20. julij 2015 13.54
Igranje footgolfa na igrišču za golf in footgolf v Bovcu, Slovenija 29.junija 2015. Tamara, Metka in Aleksander uživajo v igri.
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Pred kratkim smo na straneh Panorame objavili prispevek novinarja agencije AFP o veliki svetovni novosti, footgolfu. O tem, kako je obnorel Ameriko. Takrat še nismo vedeli, da je ta šport prišel že tudi v Slovenijo?! V Bovec. Seveda smo se takoj odpravili po poteh domače zgodbe.

Prvi vtis ob srečanju s tem športom je bil navdušujoč. Zlasti za žensko, ki nikakor ni mogla razumeti, zakaj se enajst nogometašev po igrišču podi za eno samo žogo. No, pri footgolfu, ki se igra na prilagojenem igrišču za golf, ima vsak igralec svojo nogometno žogo. Z golfom ta novi rekreativni šport, poleg igrišča z 18 luknjami, povezujejo še jasna pravila, džentelmensko vedenje in celo kodeks oblačenja, ki zapoveduje polo majico, kratke hlače, kariraste dokolenke in ravno kapo. Še bolj kot obleka in kakovostna nogometna žoga pa so pri footgolfu pomembni športni copati. Menda so najboljši tisti za dvoransko igranje malega nogometa, saj so spredaj dobro ojačani, in udarci pri brcah v žogo niso tako boleči.

Čeprav sem se trdno odločila, da bom igro opazovala z varne razdalje, se preprosto nisem mogla upreti skušnjavi, da ne bi tudi sama zbrcala žoge v prvo luknjo. Poučili so me, da jo moram s čim manj udarci spraviti v pol metra veliko odprtino. Od odbijališča, ki je resnici na ljubo za ženske postavljeno malce bolj prijazno, bliže luknjam, kot za moške, mi je nogometno žogo uspelo tja spraviti s štirimi udarci, kar za začetek menda niti ni tako slabo. Gotovo me je pri podvigu spremljala začetniška sreča.

Najprej turnir, potem luknje

Zasluga za to, da imamo zdaj to rekreativno novost v Bovcu, gre nesporno Andreju Manfredi, predsedniku slovenskega združenja rekreativnih igralcev malega nogometa, ki zdaj predseduje tudi Footgolf združenju Slovenije (FGZS): »Po strokovnih ocenah mali nogomet igra dva odstotka slovenske populacije ali 40.000 Slovencev, kar niti ni tako malo. Na enem od turnirjev v Torinu, leta 2013, me je predsednik združenja italijanskih igralcev malega nogometa vprašal, ali sem že slišal za footgolf. Pa sem res. Pol leta pred tem. Nanj me je opozoril prijatelj, zato sem že preštudiral vso teorijo, ki je bila na voljo. No, Gianluca Finazzi mi je rekel: 'Andrej, to je to. Lotite se tega.' Pa smo se. Skupaj. Ustanovili smo Evropsko zvezo. Vsak teden smo imeli konference po skypu in od Italijanov, Norvežanov in Madžarov sem požiral izkušnje. Bili so kakšni dve leti pred nami. Začel sem obiskovati tudi mednarodne turnirje. Lani smo se odločili, da bomo naredili serijo sedmih evropskih turnirjev. Organizatorji so se prijavljali kar po vrsti.« Kaj pa Andrej? »Mi v Sloveniji nismo imeli še nobene luknje za footgolf. Rekel sem, nič, dajte mi malo časa, pa bomo organizirali finalno tekmo. Dogovor je bil sklenjen. Takoj mi je padlo v glavo, da bomo to izvedli v Bovcu.«

Takrat tam še nihče ni nič vedel o Andrejevi nameri. »Ta kraj se mi je zdel najprimernejši, ker ga močno zaznamujejo turizem, adrenalinski športi, vedel pa sem tudi, da je tamkajšnje igrišče za golf ekološko urejeno. Čudovita narava, prekrasno okolje. V Bovcu imam veliko prijateljev. Metka Belingar je bila takrat predsednica turističnega društva, verjel pa sem, da mi bodo zgodbo pomagali izpeljati tudi zagnani igralci malega nogometa. Povezali smo se tudi z županom Valterjem Mlekužem in direktorjem Golf Cluba Bovec Aleksandom Kravanjo. Vsi so bili za, vsa skupnost se je lotila dela, vse je klapalo. Združili smo moči in zdaj že lahko rečem, da se rojeva zgodba o uspehu.«

Sprva hec, zdaj strup

Belingarjeva, ki je podpredsednica FGZS, je povedala, kako sta z Andrejem za božič leta 2013 preizkušala bovško igrišče: »Prinesla sva vsak svojo nogometno žogo in brcala. Morala sva ugotoviti, ali je igrišče sploh primerno. Izkazalo se je, da je super. Aleksander se je potrudil in za footgolf naredil posebne luknje, stran od golfističnih, kar ni ravno pravilo povsod po svetu. Tu v Bovcu zdaj oba športa prav lepo sobivata. Če nas golfisti ulovijo, jih pač vljudno spustimo naprej, potem pa nadaljujemo. Luknje imamo tako in tako vsak svoje. To gre tako kot pri smučanju in bordanju.«

Metka je poudarila, da je Aleksander čisto »padel noter«, kot se reče. Skupaj z Vasjo Kovačem sta bovško igrišče pred uradnim odprtjem urejala tako rekoč dan in noč. »Ja, kar štiri ure porabiva, da pokosiva in ga urediva, prvič pa je bilo še precej bolj noro,« je priznal Aleksander in dodal: »Ni mi težko, ker mi je igra res všeč. Tako zabavna je. Perfektna rekreacija, skoraj brez nevarnosti za poškodbe, samo dobro se je treba ogreti pred igro. Sprva sem bil zelo slab, zdaj pa že razvijam svojo tehniko. Trening je pri tem kar pomemben. Naučiti se je treba, kako doseči, da se žoga kotali naravnost. Te stvari jemljem zelo resno in še ponoči po spletu komuniciram s poznavalci footgolfa. Čisto me je zastrupil.«

Za izumitelja footgolfa velja profesionalni nizozemski nogometaš Willem Korsten. Bolj po naključju. Tako za hec. Ko je igral v Angliji, so si igralci po treningu zastavili zabaven izziv, kdo bo z manj udarci, čez vse ovire, spravil žogo z igrišča do garderobe. Ko je končal nogometno kariero, je ob igranju golfa začel na ta način brcati še žogo, in pred štirimi leti se je na Nizozemskem, kamor se je medtem že vrnil, začelo organizirano igranje footgolfa. Razvilo se je do oblike, ki jo danes poznamo tudi v Sloveniji.

»Igra je predvsem rekreacijska in primerna za družine, skupine, za oba spola, celo za otroke in starejše. Znanje nogometa ali golfa sploh ni pogoj pa tudi pretirane kondicije ni treba imeti. Če si igralec postavi za cilj opraviti z vsemi 18 luknjami, je to sproščen, triurni sprehod od prve do zadnje, ki so razporejene na približno dveh kilometrih in pol. Igranje golfa z nogometno žogo je tudi cenovno zelo dostopna športna igra,« je pristavil Manfreda.

Zelo odmevno evropsko prvenstvo

Zdaj že lahko rečemo, da je Posočje posvojilo enega najmlajših športov, ki tudi v svetu šele išče pravo prepoznavnost. Prvo pravo igrišče za footgolf v Sloveniji z 18 luknjami je svoja vrata uradno odprlo 26. maja. Locirano je pet kilometrov zahodno od Bovca v smeri proti Kobaridu. Obdaja ga neokrnjena narava pod mogočnim masivom kaninskega pogorja. Prvi odzivi so bili navdušujoči.

Že čez slab mesec je bilo tam evropsko prvenstvo. Prišlo je 40 footgolfistov iz tujine, tudi aktualni evropski prvak Björn Bulk, seveda pa sta se jim pridružili še domači ekipi. Moška v zasedbi Primož Zorč, Daniel Novak, Andrej Manfreda in Simon Sladič, pri ženski, vsaka mora biti sestavljena iz štirih članov, pa se je malce zapletlo. Metki Belingar so se dobesedno pet minut pred začetkom pridružile še Primoževa sestra Tamara Zorč, Mojca Lindič in žena direktorja Golf Cluba Bovec Sandra Kravanja, ki je na golfističnih turnirjih pobrala že precej lovorik.

»Prvič v življenju sem v rokah držala nogometno žogo,« je poudarila Kravanja, »pravila so mi bila blizu, in zato sem sprejela izziv. Zelo zanimivo je bilo. Italijanka Jessica Iannello je bila na prvenstvu odlična. Eno od lukenj je zadela z enim samim udarcem. Meni je uspelo s tremi, kar je prav tako odlično. Še zlasti ker sem se prvič srečala s tem športom. Golf je individualna igra, vedno igraš le proti igrišču, footgolf pa je bolj družaben dogodek, igra ekipe. Za prihodnji teden, denimo, so se k nam napovedali svatje. Ekipa nevestinih sorodnikov bo igrala proti ženinovim. Mislim, da je med ljudmi kar veliko radovednosti. Sicer pa tudi golfisti zdaj, ko odigramo turnir, za popestritev še malo brcamo žoge.«

Tamara Zorč, ki je tudi bila pomemben del slovenske ženske ekipe na evropskem prvenstvu v Bovcu, je povedala, da ji je bilo brez treninga kar težko in da je po koncu čutila utrujenost v nogah: »Bila sem najslabša, a so me soigralke ves čas spodbujale. Skupaj nam je šlo kar dobro. V prazno nismo brcale. Fantje so bili bistveno boljši. Vendar pri footgolfu ni vse v moči, nekaj šteje tudi ženska preciznost. Priznati pa moramo, da je precej odvisno tudi od sreče.«

Gotovo se bodo tudi ženske rade odzvale vabilu na četrtkove turnirje footgolfa, ki jih nameravajo uvesti v Bovcu: »Ne bomo jih poimenovali ravno džentelmensko popoldne po vzorih iz tujine, saj bomo zelo veseli tudi dam,« je za konec povedal Aleksander Kravanja in dodal: »Upam, da nam bo uspelo privabiti tudi znane slovenske nogometaše, kot sta na primer Zlatko Zahović in Srečko Katanec. Zanimivo bi ju bilo srečati.«