Od Ljubljane do Bleda smo tekli devet ur

Ljubljana – Ljudi, predanih svojemu delu tako, da meje med delom in prostim časom ni, ne poznam veliko. Urban Praprotnik je svoje poslanstvo našel v teku. Teče zato, ker lahko, ker ga to veseli in navdihuje. S tekom se tudi preživlja in to, pravi, je največje bogastvo, ki ti ga življenje lahko da.

Zakaj tek, in ne kateri drug šport?

Zato, ker je »tako enostavno koristen«. Naši daljni predniki so vsak dan hodili in tekli. V paleolitskem obdobju naj bi človek, da je nabral hrano, prehodil in pretekel od osem do 15 kilometrov na dan. Danes je to način rekreacije in vračanja k naravi.

Z vračanjem k naravi verjetno mislite še kaj drugega kot le posnemanje naravnega gibanja naših prednikov?

S tem mislim tudi na utelešenje našega gibanja. Pri telesnem naporu se človek bolj zaveda telesa, in ko ga začuti, se laže uravnovesi tudi duševno.

Do katere stopnje je mogoče s tekom zbistriti um in izboljšati počutje?

Po osmih urah ali več sedenja je človek popolnoma neuravnotežen. Če še naprej sedimo, pademo popolnoma iz ravnotežja. S telesnim naporom ga ponovno vzpostavimo. Nekateri pravijo, da je tek dolgočasen. Kaj je tako napačnega pri dolgočasju? Takrat naši možgani delujejo bolj ustvarjalno. Če greš na dolg tek, tekači pravimo, da greš rešit probleme. Če ti jih ne uspe, to niso problemi.

Kaj se v tistih trenutkih dogaja v našem telesu?

Ko tečemo, laže zavzamemo distanco do težav. Umirimo se, telesni napor pa povzroči sproščanje endorfinov oziroma hormona sreče v možganih. Eni pravijo, da je to vrsta droge, s katero nas telo nagradi za telovadbo.

Kako problematična je zasvojenost z dosežki?

Cilji so nujni, a moramo z njimi previdno ravnati. Ko si star 45 let, jih je treba prilagoditi starosti. Če si postavljamo previsoke cilje, sami sebe onemogočamo. Treba je iskati dosegljive cilje, ki nam omogočijo dobro počutje.

Zakaj postaja tek vse bolj priljubljen?

Zanimivo je, da je tek v zadnjih stotih let znova pridobil zaupanje. Včasih so se ga bali, strah pa izvira iz zgodbe o bitki na Maratonskem polju. Kurir naj bi tekel 42 kilometrov do Aten, kjer je na cilju zmogel reči le še »zmagali smo«, nato je umrl. A to zgodbo so si izmislili šele za časa našega štetja, 490 let pred našim štetjem, ko se je bitka v resnici dogajala, pa je kurir tekel do Aten in ni umrl. Marsikdo, ki ne teče, misli, da se tekači mučimo. Tisti, ki teče z veseljem, se ne muči, ampak tek doživlja sproščeno.

Koliko časa potrebujemo, da dosežemo to stanje?

Pri začetnikih je potrebna zadržanost, da ne preobremenijo mišic. Tek naj se dodaja v ščepcih, lahko v kombinaciji s hojo. Tako lahko že na začetku občutimo njegove osvežilne lastnosti.

Česa ljudje o teku po navadi ne vedo?

Veliko stvari. Večina misli, da teče pravilno, a ko se vidijo na posnetku, so začudeni. Tudi jaz sem zelo lepo smučal, dokler se nisem videl. Pogoste napake so predolgi koraki, posledično udarci na peto in popustljiva drža telesa.

Torej je tehnika kar pomembna?

Mišice se velikokrat odločijo, da želijo počivati. To je najbolj opazno pri sedenju. Lastnost mišic, da iščejo najbolj sproščeno stanje, pa je slaba za sklepe in obsklepna tkiva. Če tečeš ali sediš na način, da si popustljiv, tvoje medvretenčne ploščine dolgoročno zelo trpijo. Ozaveščen tek od nas zahteva, da spodbujamo mišice, da ne lenarijo. Lenarijo naj, ko se uležemo.

Obstajajo kakšne posebne tehnike za tek po peščeni plaži?

Obstajajo težave, ki lahko pri takšnem teku nastanejo. Seveda se teče tik ob morju, kjer je podlaga čvrsta, da se nam ne udira. A peščena plaža je nagnjena k morju, zato nagib precej obremenjuje stranske mišice in po daljši razdalji se lahko preobremenijo.

Kakšne so prednosti bosonogega teka?

Tak tek je bolj pravilen. Jaz sicer tečem v tekaških copatih, ki jih dojemam kot prenosljivo mehko travo, ki jo nosim s seboj. Bosonogi tek ima tri prednosti. Pri njem skrajšujemo korak, bolj ozaveščeno stopamo na tla in ne raztegujemo korakov. Vse to je treba upoštevati tudi pri običajnem teku, saj to zmanjšuje obremenitev kolen in kolkov. Slabost pa je, da bosi bolj obremenjujemo stopalne vezi in mišice meč.

Koliko kilometrov na dan pretečete?

V povprečju med 40 in 50 kilometri na teden. Se pa zgodi, da v enem dnevu s prijatelji pretečemo tudi 70 kilometrov.

Načeloma tek velja za individualističen šport.

Načeloma, ampak meni je ravno to všeč, ker lahko tečeš sam ali v družbi. To zadnje mi je veliko bolj pisano na kožo. Moji tekaški prijatelji so tudi moji redni prijatelji. Za nami je ravno tek po stranskih poteh od Ljubljane do Bleda.

Koliko časa ste tekli?

Devet ur. Tekli smo po etapah, vsaka dva kilometra smo hodili, vsakih pet pa smo se ustavili na okrepčevalni postaji.

Znano je, da je vaša žena še nekaj dni pred porodom, pravzaprav že čez rok, tekla mali maraton. Kdaj pa je prvič tekla po porodu?

Po šestih tednih.

Sta se spoznala med tekom?

Ne. A prvi stavek, ki sem ji ga rekel, je bil, ali si tekla na ljubljanskem maratonu. In odgovorila je: Ne, ampak prihodnje leto pa bom.

Koliko prostora je za tekaški turizem v Sloveniji?

Veliko. Vedno več je rekreativnih tekačev. Zelo smiselno bi bilo – v zadnjem času se osredotočamo na kolesarje – da tudi tekačem ponudimo spoznavanje slovenskih krajev. Mi smo šli letos na tekaško potovanje od Ljubljane do Kopra. Tekli smo dva dni, a prihodnje leto bomo potovanje raztegnili na tri dni. Prihodnje leto načrtujem tudi tek od Ljubljane do Cerkniškega jezera. Naša dežela je za to zelo primerna, imamo veliko stranskih cest. V prestolnici imamo Pot ob žici, ki pa bi jo bilo treba za turiste bolje označiti, da se ne izgubijo. Imamo tudi traso ob Savi, Golovec, Rožnik pa tudi center Ljubljane, ki je zaprt za promet.

Kaj pa porečete na kritike, da medtem ko drugi v mestu uživajo ob rujni kapljici, vi tečete in se pri tem mučite, sopete?

Kdor misli, da se tekači mučimo, ko globoko dihamo, naj se zamisli, kaj doživljata moški in ženska pri orgazmu. Se mučita ali uživata?

Koliko ljudi se vam na tekaških potovanjih pridruži?

Odvisno, v povprečju trideset.

Tudi že kakšen turist?

Kdaj pa kdaj. Sicer pa večinoma Slovenci. Vendar se takšnih podvigov večina boji, saj mislijo, da niso sposobni teči tako daleč.

Nekaj kondicije je vseeno potrebne.

Nekaj. Za 60-kilometrski tek potrebuješ maratonsko kondicijo. Toda večina maratoncev si misli, ja, 42 kilometrov že lahko pretečem, več pa ne. A če tečeš na potovalni način, mimogrede lahko dodaš 20 kilometrov in si na koncu manj utrujen kot od maratona.

Se nam te dni na hrvaški obali obetajo kakšni zanimivi maratoni?

Na Brionih je bil marca prvi Brionski maraton, ki se ga je udeležilo tudi 250 slovenskih tekačev. Brione je lepo videti, še bolje jih je preteči. Vem, da je avgusta na Hvaru mali maraton. Mi sicer hodimo tja februarja, takrat je tam že pomlad, steze na Hvaru pa prečudovite.

Kje vi počitnikujete?

V domačem Preboldu, kjer je celo olimpijski bazen. Imam lepe spomine iz otroštva, ko sem hodil na bazen. Tisti, ki radi tečemo, težko izpustimo dopust, da ne bi tekli. A včasih je to dobro storiti.