Težave, ki jih povzroča pomanjkanje svetlobe, so precej dobro dokumentirane, nekateri govorijo tudi o »sezonski depresivnosti« - to je seveda bolj pogovorni izraz, tega termina ne bomo našli v klasifikacijah duševnih bolezni. Na severu, kjer so te spremembe izjemno očitne, vsako leto ogromno sredstev namenijo prav razvijanju boljše razsvetljave, razvijanju sistemov, ki bi omogočali dnevno oziroma sončni podobno svetlobo - čeprav so razvili precej dobre približke, pa jim popolnoma še ni uspelo in videti je, da je v sončni svetlobi res nekaj posebnega. Nekoliko povišana količina slabega razpoloženja, malovoljnost, razdražljivost, negativno razmišljanje in črnogled pogled na svet so torej pozimi nekoliko razumljivi, če že ne opravičljivi.