V praksi se mrazu pravzaprav ne upiramo kaj dosti, pomagamo si predvsem tako, da se mu izognemo. Zatečemo se v tople prostore, na izbiro imamo raznovrstna zaščitna oblačila ali druga sredstva za gretje. Tako je občutek varnosti do neke mere umetno vzdrževan z dosežki naše civilizacije. Že relativno manjša naravna nesreča, kot je bil lanski žled, in naval polarnega zraka pa naše življenje bistveno bolj ohromita, kot bi ga še takšen naval toplote. O grozotah mraza bi veliko lahko povedali tudi neustrašni raziskovalci mrzlih prostranstev, najvišjih hribov ter seveda tudi vojaki in podobne poklicne skupine. Ni naključje, da je bilo veliko raziskav o odzivu človeškega organizma na mraz narejenih ravno zaradi potreb vojske.
Pogled na te raziskave, ki nam kažejo, kaj se na mrazu dogaja s človeškim organizmov, je zelo zanimiv. Nedavno mi je v roke prišla zanimiva doktorska teza finske kolegice Tiine Makinen s Centra za polarno medicino. Vsakodnevno preživetje v mrzlih krajih je res poseben življenjski izziv.
Kako se naše telo odzove na mrazu, kaj občutijo starostniki in ali se lahko normalno gibamo tudi, ko temperatura pade pod ničlo? Več na tej povezavi Polet O2!