Ljudje največkrat tečemo zaradi užitka. Imamo tekaške copate, tekaško majico, hlače, nogavice, uro, zapestnico, trak, aplikacijo in načrt vadbe. Takšni smo sodobni tekači. Seveda ne vsi, le nekateri, toda tako nas vidijo tisti, ki ne tečejo. Nedolgo nazaj sem na enem izmed spletnih forumov po naključju našel komentar motorista, ki je na veliko razglabljal, kako bi z največjim užitkom »pregazil tekaško drhal«, ki mu dela gužvo na cesti. Sem sedel, ampak me je skoraj vrglo na rit. Zadeva mi je dala misliti. Tekači res ne spadajo na cesto, ampak na gozdne in poljske poti (zaključek bi lahko bil tudi drugačen, vendar sem se trudil ohraniti pozitiven odnos do zadeve). Zares mislim, da je šele v naravi možna popolna sprostitev in odklop, ki ga potrebujemo po napornem delovniku ali napornem življenju. Treba je iti v naravo, kjer sta tišina in samota. Šele tam boste zares lahko prisluhnili svojemu telesu in svojim mislim.