Stolpi, tobogani, jeklenice, opuščeni rovi

Slovenija ni le zelena dežela z dobro kulinariko, ampak ponuja tudi izjemna adrenalinska doživetja. Tovrstna ponudba je vsako leto bolje obiskana, zato ni čudno, da jih turistični ponudniki odpirajo vedno več. Prejšnji teden so tako na Rogli odprli najverjetneje najvišje ležeč tobogan v Sloveniji, danes odpirajo zip­line na Celjski koči, še daljši in predvsem zelo hiter zipline bodo prvi julijski teden odprli v Črni na Koroškem. Najvišja hitrost spusta bo do 120 kilometrov na uro.

Od odprtja poti med krošnjami na Rogli konec septembra lani so do začetka epidemije covida-19 našteli več kot 110.000 obiskovalcev. Prve tedne po odprtju so imeli vsak dan več kot 6000 obiskovalcev, ki so v dolgih vrstah čakali na vstop na leseno, dobrega pol kilometra dolgo pot med krošnjami. Še dobrega pol kilometra je do vrha 37 metrov visokega stolpa, od koder seže pogled tudi na Madžarsko, Hrvaško, celo Bosno. Pot med krošnjami je bila v času epidemije zaprta, ponovno odprtje je zaznamovalo tudi odprt­je tobogana z vrha stolpa.



Tobogan je 62 metrov dolga zaprta cev, po njem se lahko spustijo le osebe, višje od 120 centimetrov, za spust – višinske razlike je 22 metrov – potrebujemo posebno podlogo. Najvišja hitrost, ki jo pri tem lahko dosežemo, je okoli 15 kilometrov na uro. Ne sliši se prav veliko, a ko si v poltemi v toboganu, imaš občutek, da greš prav hitro, in sprašuješ se, ali se boš sploh ustavil. Brez skrbi, za varnost je dobro poskrbljeno, tobogan v slabem vremenu ne bo odprt, saj je takrat vož­nja prehitra, je dejal direktor ­podjetja Pot med krošnjami ­Pohorje Jurij Gulič. »Kakšnega adrenalinca bi to zelo zanimalo, ampak z vidika varnosti to ni ­primerno.«

Letno sankališče

Pot med krošnjami in novi tobogan sta ponudba tujih investitorjev, češkega podjetja Zážitková Akademie (ZAK). Pot na Rogli je ena izmed devetih tovrstnih poti v Evropi, vseh devet je bilo osem tednov zaprtih zaradi koronavirusa, je dejal predsednik uprave ZAK Bernd Bayerköhler. Z obiskom poti na Rogli je zadovoljen, na leto so tu pričakovali 200.000 obiskovalcev. Gulič je dejal, da je bilo število obiskovalcev pred epidemijo primerljivo z drugimi tovrstnimi potmi po Evropi. Največ obiskovalcev je iz Slovenije in Hrvaške, veliko imajo organiziranih skupin, družine pri tem ne izstopajo. Pripravljajo tudi novosti. »Letos je to tobogan, za prihodnje leto pa še ne smem izdati. Gotovo pa z vsem tem krepimo destinacijo,« je dejal Gulič. To drži, je potrdil zreški župan Boris Podvršnik in dodal, da je v prvih dneh po odprtju poti med krošnjami nekaterim gostincem v občini zaradi tako velikega povpraševanja dobesedno zmanjkalo hrane …



Med adrenalinske aktivnosti na Rogli gotovo spada tudi sankališče Zlodjevo, dolgo 1360 metrov, po katerem lahko drvite okoli 40 kilometrov na uro. Prav tako hitro se boste spuščali po letnem sankališču Bobkart na Celjski koči, ki je krajše, dolgo je okoli 800 metrov. Na Celjski koči prav danes odpirajo tudi nov zipline, sestavljen iz dveh jeklenic. Prva jeklenica, po kateri se od hotela na Celjski koči spustite proti Pečovniku, meri 426 metrov, druga je dolga 403 metre. Jeklenice so več kot 100 metrov nad tlemi, pri spustu pa lahko obiskovalci dosežejo več kot 40 kilometrov na uro.

V Planici najbolj strm zipline na svetu

Po jeklenih vrveh se lahko spuščate tudi v Posočju. Nad Bovcem ponuja adrenalinsko vožnjo 2,4 kilometra dolg zipline, ki poteka 200 metrov nad tlemi, pri spustu boste dosegli hitrost do 60 kilometrov na uro. V soteski Učja je deset jeklenic v ­skupni dolžini 4,5 kilometra. Tudi tam se boste spuščali 200 ­metrov nad reko Učjo. Posebno adrenalinsko doživetje ponujajo skoki z elastiko (bungee jumping) s 55 metrov visokega solkanskega mostu pri Novi Gorici.



Na drugi strani Julijcev, v nordijskem centru Planica, lahko poletite po najbolj strmem ziplinu na svetu. Spust, ki se začne na nadmorski višini 1151 metrov, je dolg 566 metrov, hitrost, ki jo dosežete pri spustu, pa že v nekaj sekundah doseže 85 kilometrov na uro. V okolici Bleda vabi obiskovalce pet jeklenic v skupni dolžini 2,4 kilometra. Na ziplinu Dolinka boste lahko kar šestkrat prečkali Savo Dolinko. Na voljo je sedem jeklenic v skupni dolžini štiri kilometre. V okolici Bohinjske Bistrice, natančneje v Bohinjski dolini, vas po informacijah spletnega portala slovenia-outdoor.com čaka pet jeklenic in za konec še prosti pad z višine desetih metrov.

Tu so še številni adrenalinski parki; ob Bohinjskem jezeru lahko sedete na orjaško gugalnico, v Soča fun parku v Solkanu so združili krajši zipline in pustolovski park, v Prekmurju ponujajo obiskovalcem plezanje po 27 metrov dolgi plezalni poti. V kampu Menina ob reki Savinji je plezalni poligon dveh težavnostnih stopenj, na voljo je tudi 300 metrov zipline proge. Najvišje ležeč adrenalinski park je na Krvavcu. Namenjen je različnim ciljnim skupinam. Ponuja kar sedem aktivnosti, ki se med seboj dopolnjujejo.

S kolesom po opuščenih rovih

V Geometričnem središču Slovenije (GEOSS) lahko plezate visoko v krošnjah dreves v pustolovskem parku GEOSS, v Postojni pa po Pustolovskem parku Postojna. V okolici Maribora vabita Pustolov­ski park Betnava na Pohorju in Pustolovski park Vurberk. Če bi radi doživeli izbruh vulkana, obiščite doživljajski park Vulkanija pri gradu na Goričkem. Posebno doživetje je tudi kolesarjenje po opuščenih in skrivnostnih rudarskih rovih skozi Peco, najvišjo koroško goro. Kolesarska avantura se začne v infocentru Geoparka Karavanke in Podzem­lja­ Pece na Glančniku v Mežici. Z vodnikom se boste odpeljali do ­vhoda na Igrčevem v Črni in po ­petih kilometrih kolesarjenja prispeli na izhodiščno točko na Glančniku.



Če bo adrenalina premalo, ne zapuščajte Mežiške doline, vrnite se v Črno na Koroškem, kjer bodo prvi julijski konec tedna odprli 1260 metrov dolg zipline, ki vas bo z Obistovih peči 200 metrov nad zemljo pripeljal na cilj blizu Kogelnikove kmetije. ­Najvišja hitrost spusta bo do 120 kilometrov na uro, višinska razlika med ­startom in ciljem je 200 ­metrov. Zip­line v Črni, ki bo dobil ime Olimpline (po številnih olimpijcih iz tega kraja), je del čezmejnega projekta Nature­Game, v katerem sodeluje sedem partnerjev iz Slovenije in Avstrije.