Tiskane izdaje
Startalo nas je 673 tekačev in tekačic, ki so bile v manjšini. Dobro pripravljeni tekači so tekli na maratonski in polmaratonski razdalji, preostali pa so se preizkusili na sedem kilometrov. Otroških tekov še ni bilo. Z maratonsko razdaljo, ki je bila speljana v dveh krogih, se je spopadlo 145 moških in osem žensk. Za tiste čase primerno veliko. Takrat še ni obstajalo množično tekaško gibanje, kar se je poznalo na udeležbi. Organizacija je bila dobra. Na trasi proge so bile organizirane okrepčevalnice, redarji, policijska spremljava, na cilju na Prešernovem trgu pa nas je pričakala godba na pihala. Cestne zapore so bile, vendar jih je le malokdo upošteval. Na podutiškem koncu nam je na lokalni ovinkasti cesti nasproti pripeljal traktor s prikolico in na njej domačin, ki je ravno v času teka pospravljal pridelke iz njive. Ni se kaj dosti zmenil za naš tek in smo se mu morali tekači umakniti z ozke ceste. Ob trasi proge ni bilo navijaškega vzdušja, tu ali tam se je našel kakšen naključni sprehajalec, ki nam je zaploskal in dal dodatno spodbudo za nadaljevanje.
Tekaške evforije, ki jo danes poznamo, takrat ni bilo. Prav tako ne afriških tekačev, brez katerih si zdaj težko predstavljamo Ljubljanski maraton. Navsezadnje tudi športnega sejma ni bilo. Na Prešercu je bil postavljen zgolj srednje velik šotor športnega opremljevalca, ki je bil sponzor prireditve.
Od 673 do 23.804
To so bili nekako zametki zgodbe o tekaškem prazniku, ki ga tekači praznujemo konec oktobra v Ljubljani. Letos je na vrsti že 22. Ljubljanski maraton. V vseh teh letih je raslo število udeležencev. V letu 2016 je bilo vseh nastopajočih na vseh razdaljah, vključno z otroškimi teki, že 23.804. Maratoncev je bilo 1596 in maratonk 398. Če primerjamo število udeležencev od prvega do enaindvajsetega teka, vidimo, v kakšne razsežnosti se je razvil Ljubljanski maraton. Tudi organizacija prireditve je bila iz leta v leto bolj zahtevna. Več tekačev pomeni tudi večje skrbi za organizatorja. Zaradi čedalje več tekačev so se spreminjale tudi lokacije startno-ciljnih prostorov. Spremljevalna ponudba je bila iz leto v leto bolj pestra in bolj zanimiva. Športni sejem je že tradicija, ki vsako leto privabi veliko ljudi, ne samo tekačev, tudi tiste, ki »še« ne tečejo, a razmišljajo o tem. Z zanimanjem si ogledajo ponudbo razstavljavcev ali pa se udeležijo zanimivih predavanj, ki potekajo med sejmom.
***
Celoten prispevek in ostale zanimivosti o Ljubljanskem maratonu lahko preberete na spletni strani Polet.si.
Slovenski rekorder v maratonu Roman Kejžar v vodstvu pred Benjaminom Piškurjem, avtorjem tega zapisa.
