Tiskane izdaje
Kdaj bo Slovenija dokončno prepoznala tržno priložnost in ponudila alternativo svetovno znanim kolesarskim destinacijam, kot so npr. Dolomiti?
Nedvomno bo treba urediti razmere tako na področju infrastrukture kot zakonodaje, s katero se Slovenija ne bi smešila pred tujino.
Pred dnevi so v gorskokolesarskem konzorciju odprimopoti.si ugotovili, da v Sloveniji uradno ni planinskih poti, ministrstvo za okolje in prostor in Planinska zveza Slovenije pa sta njihovim ugotovitvam pritrdila. Kolesarji so opozorili, da zatorej nihče ne more zahtevati dvonamenskih planinskih poti, kar gorskim kolesarjem odpira poti v naravno okolje.
Medtem ko pri nas ne vedo, kdo se lahko sprošča po gorskih stezicah, se v sosednjih Dolomitih čez poletje zvrstijo številne gorskokolesarske prireditve in maratoni (Sellaronda Hero, Dolomiti Superbike, MTB Plan de Corones, 3Epic Tre Cime Lavaredo, Val di Fassa Bike). Še več − z organizacijo novih še dodatno obujajo turistične kraje, ne glede na to, da je edinstveno lepoto gorstva in njegov znanstveni pomen prepoznal Unesco in Dolomite leta 2009 uvrstil na seznam svetovne naravne dediščine ter da je območje zavarovano z devetimi naravnimi parki.
Zadnji tak primer je gorskokolesarski maraton 3Epic Tre Cime Lavaredo, ki so ga prvič izvedli to soboto, in sicer v Sekstenskih Dolomitih. Epski zato, ker je speljan okrog znamenite gore, ki velja za eno najbolj fotografiranih na svetu − Tre Cime (Drei Zinnen).
Območje Sellaronde, znano predvsem po smučarskem turizmu, je po zaslugi maratona Sellaronda Hero čedalje bolj prepoznavno tudi kot gorskokolesarski dragulj. Pet let po prvi izvedbi se je letos na svetovnem prvenstvu po enoslednicah okrog masiva Sella »podilo« kar 4000 rekreativnih ter tudi profesionalnih gorskih kolesarjev. Ni treba posebej poudarjati, da je velika večina v kraju preživela več dni, nastanjeni so bili skupaj z družino, prijatelji, spremljevalci.
Kaj pa pri nas? S spremembo zakona o varstvu narave prireditelji Soča Outdoor festivala niso dobili dovoljenj za vožnjo znotraj Triglavskega narodnega parka, zato je letošnji maraton odpadel, za nameček pa vožnjo po planinskih poteh lahko še zaračunajo. Nič presenetljivega, da udeležba Slovencev na maratonih v tujini iz leta v leto narašča.
Mar je državi res vseeno za razvoj športov na prostem v Sloveniji? Se ne zaveda, da je kolesarska industrija danes v močnem porastu in pravzaprav ne pozna recesije niti v času, ko jo čutijo skorajda vse gospodarske panoge?
V tujini se zavedajo, kako pomembni za turizem in posledično prihodke so gorski kolesarji. Kdaj pa bodo naši ustvarjalci razvoja turizma odprli oči? Naj si, če še niso, dobro ogledajo nekaj promocijskih spotov, kako se to gredo v Dolomitih in privabljajo številne kolesarske navdušence.
