Tiskane izdaje
Začel pri opicah
Čelist ameriškega nacionalnega simfoničnega orkestra se je z glasbo za živali začel ukvarjati že leta 2009 in je svojo teorijo najprej preizkušal pri opicah vrste tamarin. Glasba za mačke (Music for Cats) pa je njegov prvi večji projekt, saj si več ljudi življenje deli z mačkami kot z opicami. Kot poudarja v nagovornem videu, je njegovo delo potrdila tudi znanost. Temelji na teoriji, da ljudje želimo poslušati ritmično glasbo, ker že pred rojstvom poslušamo enakomerno bitje materinega srca, mačke pa sluh razvijejo šele po skotitvi. »Sesanje je za mačke zvok, povezan z nagrado, ki ga slišijo, ko se jim razvija del možganov, pristojen za njihova občutja. Zato žvižganje in šuštenje glasbe, ki ju je slišati v tej mačkam namenjeni glasbi, za nas nimata pomena, imata pa ga za mačke,« pojasnjuje. Teie že razmišlja o svojem drugem albumu te vrste in želi ustvariti glasbo, ki bi pomirila kite v ujetništvu ali zlorabljene pse.
Novinar The Guardiana Peter Robinson pa se je odločil glasbo za mačke preizkusiti pri najbližji štirinožni sosedi, desetletni mački Trudie. Najprej ji je predvajal pesem Hello britanske pevke Adele; odzvala se je tako, da je smuknila v sosednjo sobo. Potem ji je zavrtel kompilacijo Music for Cats, ki spominja na kakšno glasbo za sprostitev, ki jo je mogoče kupiti v najbližji veleblagovnici, in nanjo je odgovorila z mahajočim repom ter buljila v novinarja. Potem je skočila na stol in še bolj buljila, in ko se je glasba ustavila, je bila še vedno v isti sobi, je popisal njen odziv. Video na kickstarterju pa kaže mačko, ki od navdušenja pri poslušanju Teiejeve glasbe s tačkami prime pojoči zvočnik in kaže tudi druge znake dobrega počutja.
