Tiskane izdaje
Ob izjemnem uspehu naših košarkarjev me je, poleg seveda vsega drugega, navduševalo dejstvo, da so tako košarkarji kot tudi vodstvo poudarjali, kako pomemben je bil prispevek vsakega posameznika, tako tistih na igrišču kot tistih ob igrišču in v ozadju. Vesel in ponosen sem bil, ker je bil eden od zdravnikov reprezentance tudi naš kolega iz UKC Ljubljana, travmatolog dr. Marko Macura. Seveda te takšne izjave, kako je pomemben vsak člen v timu, napelje na razmišljanje zunaj športnih terenov, v naš vsakdan.
Tudi medicina že dolgo ni več »individualni šport«, saj le s timskim pristopom lahko uspešno obravnavamo in zdravimo bolnike. Sodelovanje med timom zdravnikov, konzultacije, sestanki in posvetovanje o posameznem bolniku dvignejo diagnostiko in zdravljenje na višjo raven. Vedno se v ospredje postavlja zdravnike (tako v dobrem kot v slabem), ki so nosilci zdravstvene dejavnosti in »glavni igralci na terenu«. Od njih je sicer odvisno, kako bo izpeljana diagnostika in kakšno bo zdravljenje. Od njih je neredko odvisno tudi življenje.
Prepogosto pa javnost pozablja na širši tim, ki sodeluje v tem procesu in ga premalokrat pohvalimo. Medicinske sestre in »bratje« so pomemben del tima, ki 24 ur na dan izvaja navodila zdravnikov, opazuje in neguje bolnike ter sporoča spremembe njihovega stanja. So nepogrešljiva vez med zdravnikom in bolnikom. Velikokrat bolnike tolažijo, spodbujajo in poslušajo ter spremljajo njihove zgodbe. Mnogi si ne predstavljajo, kako pomembno delo opravljajo.
Potem so tu fizioterapevti, ki vsak dan poskušajo bolnike ponovno postaviti na noge in skrbijo za to, da med procesom zdravljenja ne izgubijo preveč moči in telesne kondicije.
Pomembno delo opravijo tudi strežnice in čistilke. Kar samoumevno se nam zdi, da so prostori čisti, urejeni, kljub temu da se po njih giblje veliko bolnikov, zdravstvenega osebja in svojcev. Njihova zasluga je, da se v čistem vsi dobro počutimo.
Navsezadnje ne smemo pozabiti na administrativno osebje, ki poskrbi za vso (neredko tudi nepotrebno) birokracijo, vse od sprejema bolnika do odpusta, ko prejme z njihove strani natipkano odpustno pismo ali ambulantni izvid, ki ga je diktiral zdravnik. Poskrbijo tudi za obračun sicer na žalost podcenjenih storitev.
Vendar, tako kot je bilo videti pri košarkarski reprezentanci, ni pomembna le stroka. Izjemno pomembni so vodenje, organizacija, medsebojni odnosi in vzdušje v timu. Seveda nastanejo tudi kakšni nesporazumi (ne pozabimo, da smo s sodelavci skupaj več kot s svojimi družinami), vendar jih je treba reševati strpno in s pozitivno energijo. Dobra energija v timu je nalezljiva.
To je #mojtim #pulmotim. Ta tim vsak dan tekmuje z boleznijo, se veseli, kadar jo premaga, in je žalosten, kadar izgubi ta boj. Je pa serijski zmagovalec, saj je izgubljenih tekem veliko manj kot porazov.
Na naš #pulmotim sem že leta zelo ponosen, vesel sem in v čast mi je, da sem njegov del.
Za zaključek pa bi izpostavil pomembno razliko, če primerjamo medicino in šport. Medicinski #mojtim mora biti v formi vsak dan, vse leto. Nihče od bolnikov si namreč ne zasluži, da bi ga obravnaval tim, ki ni v formi.
Naš skupni cilj je vsak dan v »finalu« premagati bolezen.
***
Vsako sredo točno opoldne si na spletni strani Dela podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
Sabina Senčar, ginekologinja
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
Gabrijel Fišer, kirurg
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
***
Po dosjeju zdravstvenih blogov brskajte TUKAJ.
