Tiskane izdaje
1. Otroška ljubkost ne zagotavlja odrasle lepote
Študija, ki so jo objavili v reviji o otroškem vedenju in razvoju Infant Behavior & Development, razkriva, da lepi odrasli ljudje niso bili nujno lepi malčki. 253 študentov so prosili, naj razvrstijo po všečnosti fotografije istih posameznikov kot otrok in odraslih (pri čemer niso vedeli, katere fotografije so v parih). Izkazalo se je, da ni nobene povezave med tem, kako so ocenili ljubkost dojenčkov in kako privlačnost odraslih oseb.
2. Otroci radi pošteno delijo stvari
V nasprotju s splošnim prepričanjem to drži. Čeprav nič kolikokrat slišimo malčka, ki vpije To moje, raziskave kažejo, da dojenčki lahko razvijejo občutek za pravičnost že pri 15 mesecih starosti.
Med študijo na washingtonski univerzi so 47 dojenčkom pokazali video, v katerem raziskovalec deli mleko in piškote dvema osebama. Ko je ena oseba dobila več hrane od druge, so dojenčki postali pozornejši. To pomeni, da so pričakovali pošteno delitev, pojasnjujejo raziskovalci.
Raziskovalci so tudi opazili, da je pri tistih otrocih, ki so opazili nepravičnost, verjetneje, da bodo delili igrače z drugimi otroci.
3. Berejo nam misli
Seveda ne dobesedno, vendar v podobnem smislu kot odrasli. V študiji na univerzi v Missouriju se je izkazalo, da že dojenčki, stari 10 mesecev, torej, še preden začnejo verbalno komunicirati z okolico, začnejo slediti miselnim procesom drugih - in to tudi v primeru, če so te misli različne od tistega, za kar otrok ve, da je resnično (to psihologi imenujejo zmotno prepričanje).
Yuyan Luo, profesorica razvojne psihologije in vodja študije, pojasnjuje: »Ko nekaj vidijo prvič - ko se zgodi nekaj nepričakovanega ali zanje presenetljivega - otroci, enako kot odrasli, tisto gledajo dolgo časa. To pomeni, da to prepoznajo kot nekaj nekonsistentnega.«
V poskusu dr. Luo so dojenčki opazovali igralce, ki so vedno izbrali predmet A (denimo kocko ali valj) namesto predmeta B. Ko je igralec začel izbirati predmet B, so malčki strmeli vanj pet ali šest sekund dlje, kar pomeni, da so razumeli odnos igralca do predmetov.
4. Vsi ljudje jim niso enaki
Čeprav otroke od malega učimo, da smo vsi ljudje enaki, ter da ljudi ne smejo soditi po videzu, so raziskovalci na britanski univerzi v Sheffieldu ugotovili, da so trimesečnim dojenčkom ljubši obrazi ljudi, ki imajo isto barvo kože.
Toda to je šele začetek. Ista študija je še pokazala, da je za dojenčke, ki so zgodaj izpostavljeni stikom z ljudmi različnih ras, manj verjetno, da bodo že tako zgodaj razvili rasni predsodek.
5. Uživajo v ritmu
Raziskovalci z univerze Brigham Young so odkrili, da lahko že pet mesecev stari dojenčki ločijo med veselo in ritmično ter počasno in žalostno skladbo.
Tako petmesečni malčki ločijo denimo Beethovnovo Odo radosti iz njegove devete simfonije od drugih, resnejših skladb, pri devetih mesecih pa jim uspe tudi obratno: resnobno Beethovnovo sedmo simfonijo ločijo od bolj radostnih pesmi.
Na vesele pesmi se odzovejo z veseljem: ploskajo z rokami, pa tudi večjo pozornost jim pritegnejo. Ko so dojenčkom predvajali žalostne pesmi, so pogledali proč; ko je bila glasba živahnejša, so gledali tri do štiri sekunde dlje.
6. Ločijo med dobrimi in slabimi ljudmi
Dojenčki pri šestih mesecih že imajo občutek za moralo, trdijo raziskovalci z univerze Yale.
Profesor Paul Bloom, psiholog na Yaleu - njegov oddelek že vrsto let preučuje razvoj moralnosti pri dojenčkih - pojasnjuje: »Vse več dokazov kaže, da imamo ljudje v sebi zametek občutka za moralo že na samem začetku življenja. V dobro načrtovanih poskusih lahko opazimo začetke moralnega razmišljanja, moralnih sodb in čuta za moralo že v prvem letu življenja. «
Med svojo raziskavo so dojenčkom pokazali lutkovno predstavo, v kateri je lesena lutka skušala vedno znova preplezati hrib. Včasih mu je druga lutka pomagal splezati na vrh, drugič jo je tretja pahnila navzdol.
Potem ko so predstavo večkrat videli, so dojenčkom dali na razpolago obe lutki. Jasno so pokazali, da jim je dober značaj ljubši od slabega - segli so po dobri lutki!
7. Zlahka ločijo med jeziki
Nekoč so strokovnjaki opozarjali, da otroci dvojezičnih staršev trpijo za jezikovno zmedenostjo in zato zaostajajo v razvoju govora, danes pa starše pozivajo, naj se otroci začnejo učiti tujih jezikov karseda zgodaj. Kaj je res?
Dr. Janet Werker, univerza British Columbia, ki preučuje, kako otroci sprejemajo jezik, je ugotovila, da lahko malčki, če je njihova mati govorila med nosečnostjo oba jezika, prepoznajo razliko med njima.
In ne samo to: besed sploh ne rabijo slišati. Izkazalo se je, da dojenčki, stari od štiri do šest mesecev, lahko vizualno prepoznajo dva jezika, če gledajo nekoga, ki govori oba jezika, na videu z izključenim zvokom.
