Američani z dopusta z lepšimi zobmi – pa mi?

Običajno sklene poslovno potovanje še s kratkim skokom kam po državi oziroma njeni soseščini; tokrat se je odpravljal v Luang Prabang v Laosu. Podobnih zgodb Američanov je veliko. Marsikje na tujem poskrbijo za svoje zdravje in videz neprimerljivo ceneje kakor doma.

Po podatkih združenja Medical Tourism Association s sedežem v ZDA več kot 50 milijonov Američanov nima zdrav­stvenega zavarovanja in tako predstavljajo največji trg za medicinski turizem na svetu. V združenju poudarjajo, da je zmotno mnenje, da so ti ljudje siromašni in si medicinskih storitev niti ne morejo privoščiti; povprečni Američan brez zavarovanja po njihovih podatkih zasluži več kot 50.000 dolarjev na leto. Cena operacij in medicinske oskrbe pa je lahko marsikje v tujini za 90 odstotkov nižja kot doma. Recimo: zamenjava kolka stane po podatkih ene od ameriških agencij, ki pripravlja zdravstveno-potovalne »aranžmaje«, v ZDA med 40.000 in 65.000 dolarjev, na tujem (Argentina, Brazilija, Kostarika, Salvador, Indija, Malezija, Mehika, Južna Afrika, Tajska, Turčija – vse zelo priljubljene države za iskalce cenejše medicinske pomoči) pa od 7000 do 13.000 dolarjev. Glajenje obraza in vratu: od 8000 do 15.000 dolarjev doma, od 2500 do 4000 dolarjev na tujem.

Svetovna banka ocenjuje, da ustvarita medicinski in zdraviliški turizem približno 40 milijard evrov prihodkov na leto, njun obseg pa se povečuje za 30 odstotkov na leto, torej bistveno hitreje kot turistične dejavnosti nasploh (za štiri do pet odstotkov na leto).

Slovenija: v tujino, 
če so tu izčrpane možnosti

Slovenski »pacienti« so v razmahu medicinskega turizma komaj opazni, zgodba iskanja medicinske pomoči v tujini pa je docela drugačna od ameriške; ne zgolj zaradi skromne populacije, ampak tudi (ali predvsem) zaradi sistema zdrav­stvenega zavarovanja, ki pokrije pretežni del zdravstvenih potreb prebivalstva. Tako so Slovenci, ki odhajajo, denimo, na Madžarsko na popravilo in lepšanje zob (vzhodna soseda se je že uveljavila kot priljubljena zobozdravstvena destinacija) ali na Hrvaško k lepotnim kirurgom, redki.

»Zavarovane osebe imajo po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdrav­stvenem zavarovanju pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, hkrati pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje slabšanje,« pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na zavodu sicer odločajo o upravičenosti do zdravljenja v tujini; odločitev sodi v pristojnost njihovega imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije.

Lani je zavod omogočil 681 napotitev na zdravljenje, pregled ali pre­iskavo v tujino (nekateri zavarovanci so morali v tujino večkrat, odvisno od vrste bolezni in zdravljenja). V tem okviru je odobril tudi 321 diagnostičnih preiskav tkiva ali krvi, ki jih ni mogoče opraviti v Sloveniji. Največ zavarovancev je bilo napotenih v Avstrijo, Nemčijo in Švico na radiofrek­venčno fasetno rizotomijo (posebna terapija pri degenerativnih spremembah pri revmatskih bolnikih), po stekleno očesno protezo, na presaditev pljuč ter jeter, odstranitev osteosintetičnega materiala po poškodbah v tujini, kirurško zdravljenje epilepsije in obsevanje z gamma nožem. Za to je ZZZS lani plačal 2,8 milijona evrov.

Ali je za povrnitev stroškov zdravljenja, pregleda ali preiskave v tujini vedno potrebno napotilo zavoda, smo vprašali Evo Godina, vodjo oddelka za mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS.

»Za nebolnišnično, torej ambulantno zdravljenje odobritev zavoda ni potrebna in zavarovanec lahko uveljavlja povračilo stroškov v višini povprečne enake storitve v Sloveniji. Za bolnišnično zdravljenje pa zavarovanec potrebuje predhodno odobritev ZZZS,« je pojasnila Eva Godina. Po zakonu je namreč zdravljenje v tujini pod okriljem zavarovalnice mogoče le, če so zanj v Sloveniji izčrpane vse možnosti oziroma tukaj zanj ni ustreznega znanja oziroma storitev. Izjema so oploditve z biomedicinsko pomočjo, saj v Sloveniji zanje ni dovolj možnosti. Zanje vnaprejšnja odobritev ZZZS torej ni potrebna. Lani je zavod sicer odobril povrnitev stroškov za oploditev z biomedicinsko pomočjo v 40 primerih.

ZZZS mora za povračilo stroškov odobriti tudi bolnišnična zdravljenja v tujini zaradi predolgih čakalnih dob v Sloveniji, pri čemer mora biti zavarovanec že na čakalnem seznamu v Sloveniji, na zavodu pa morajo presoditi, ali njegovo zdravstveno stanje res ne dopušča tako dolgega čakanja, kakor je pričakovano v Sloveniji, je pojasnila Eva Godina.

Lani so na zavodu prejeli devet vlog za odobritev zdravljenja v tujini oziroma za povračilo stroškov opravljenih storitev v tujini zaradi predolge čakalne dobe v Sloveniji. Večina zavarovancev je zdravljenje ali preiskavo opravila v tujini (samoplačniško) in zahtevala povračilo stroškov. Vendar so zdravljenje oziroma povračilo stroškov utemeljili in odobrili le v dveh primerih. Kakor pojasnjujejo, je treba, kadar želijo zavarovanci opraviti zdravljenje, preiskavo ali pregled v tujini zaradi predolge čakalne dobe v Sloveniji, ugotavljati »razumno« čakalno dobo. O tem presodi strokovni konzilij zdravnikov pristojne klinike za vsak primer posebej. Večinoma se zavarovanci niso niti poskušali uvrstiti v čakalno vrsto v Sloveniji, temveč so se samoiniciativno odpravili na zdravljenje v tujino, zato zanje ni bilo mogoče ugotavljati razumne čakalne dobe, še razlagajo na zavodu.

O tem, ali bo odobritev ZZZS za bolnišnično zdravljenje potrebna tudi v prihodnje, bo moralo v dobrih dveh letih odločiti ministrstvo za zdravje. To državam članicam namreč narekuje nedavno sprejeta evropska direktiva, pri čemer imajo na voljo dve leti in pol prehodnega obdobja.

Eva Godina sicer meni, da Slovenci praviloma odidemo na zdravljenje čez mejo, kadar doma izčrpamo možnosti zanj oziroma kadar so čakalne dobe resnično predolge.