Tiskane izdaje
Generacija zdravnikov, ki ji pripadam in ki ima večji del aktivnega zdravniškega življenja še pred seboj, se bo v svoji karieri vsekakor soočila s korenitimi družbenimi spremembami, ki bodo imele in že imajo močan vpliv tako na medicino samo kot na ljudi kot uporabnike zdravstvenih storitev ter na njihovo dojemanje zdravja nasploh.
Medicina, kakršno poznamo zdaj, ni nekaj večnega ali samoumevnega; številne danes povsem rutinske preiskave in posegi so bili še pred nekaj desetletji le utopične želje. V otroštvu naših dedkov in babic je bilo tako že vnetje slepiča lahko usodno, generacija naših staršev pa je imela pri prirojenih srčnih napakah tako rekoč neznatno možnost preživetja na dolgi rok. Celo prvi z umetno oploditvijo spočeti otrok je le nekaj let starejši od mene.
Priča smo ogromnemu razmahu znanja na vseh nivojih, od temeljnih naravoslovnih znanosti do razumevanja patofiziologije bolezni in humane genetike ter do povsem praktičnega, vsakomur vidnega napredka v medicini (sodobne kirurške metode in materiali, znotrajžilne opornice, umetni sklepi, endoskopska in robotska kirurgija).
Temu primerno se hitro spreminja tudi védenje pacientov o skrbi za zdravje, boleznih in medicini sami. Še v prvih letih kariere mojih starejših, a še aktivnih kolegov je bila ozaveščenost pacientov bistveno manjša kot danes. Internet ter poljudni zapisi o skrbi za zdravje in medicini so zdaj tako rekoč vsak trenutek na dosegu roke. Danes pacientov in svojcev ni več mogoče odpraviti s frazami, kakršni sta »naredili smo vse, kar smo mogli« ali »potrudili smo se«. Pacienti iščejo informacije po spletu, v knjigah in periodičnem tisku, poslužujejo se drugih mnenj, izmenjujejo si informacije na spletnih forumih.
Zaostrovanje odnosa med bolnikom in zdravnikom ter aroganca z ene ali druge strani sta škodljiva. Foto: Shutterstock
Pričakovanja pacientov so visoka. Želijo si estetske pooperativne rane, po boleznih in poškodbah se želijo čim prej vrniti v službo, smučati, imeti kakovostno spolno življenje. Vloga zdravnika se je spremenila iz avtoritativne, v kateri je imel izključno pravico do odločanja o tem, kako bo bolnika zdravil, v interpretativno, v kateri skupaj s pacientom in svojci pretehtajo različne možnosti in se nato odločijo za najprimernejšo.
Za zdravnika je takšna vloga velikokrat težka. Svojci pogosto ne razumejo, da je zdravnik strokovnjak s svojega področja, ki ima za seboj študij in specializacijo ter vrsto let kliničnih izkušenj. Pacientova razgledanost je vsekakor v pomoč pri odločanju o zdravljenju, vendar se njegovo znanje o bolezni v nobenem primeru ne more kosati z zdravnikovim. Če pacient iz objektivnih ali subjektivnih razlogov z zdravnikom ne najde skupnega jezika ali ne zaupa njegovi strokovnosti, je po mojem mišljenju najboljša rešitev, da prosi za drugo mnenje oziroma za obravnavo pri drugem zdravniku. Zaostrovanje odnosa in aroganca sta škodljiva tako z ene kot z druge strani.
Osnovno vodilo pri obravnavi pacienta bi pri vsakem zdravniku morala biti predvsem etičnost. Vest je še vedno najboljši in najcenejši strokovni nadzor. Ni sramotno, če nečesa ne veš ali če za mnenje ali pomoč poprosiš bolj izkušenega ali bolj veščega kolega; narobe je, če se ne zavedaš svojih omejitev in zdraviš pacienta prek svojih sposobnosti, čeprav bi mu lahko priporočil kolega, ki zadevo obvlada bolje od tebe. Zdravnik mora pacientu hoteti dobro in mu priporočiti takšno zdravljenje, ki bo zanj najboljše − in ne takšno, kot ga sam najbolj obvlada.
Povsem preprosto priporočilo je: zdravi bolnika tako, kakor bi hotel, da zdravijo tebe ali tvojega bližnjega.
Za sprejemanje zahtevnih in dvomljivih odločitev v medicini zgolj golo poznavanje medicinskih dejstev pogosto ne zadošča. Védimo to. Bodimo Zdravniki.
***
Gabrijel Fišer je kirurg mlajše generacije, zaposlen v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. Ožje področje njegovega delovanja sta predvsem abdominalna in splošna kirurgija. Po njegovem prepričanju naj bo s strokovnimi smernicami podprt, a obenem dostojanstven in etičen način obravnave bolnika trdno vkopan temeljni kamen zdravniškega dela.
***Zdravstveni blogi na Delo.si
Izjemen odziv bralcev Dela na tematske zdravstvene strani, s katerimi smo v zadnjih letih poskušali čim bolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas, nas je spodbudil k nadgradnji pisanja o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.
Še naprej vam bomo predstavljali zgodbe posameznikov, ki jim je, čeprav se je zdelo nemogoče, uspelo premagati težko bolezen, še bolj dosledno bomo opozarjali tako na vrhunske dosežke slovenske medicine kot tudi na sistemske pomanjkljivosti in napake, da bi jih lahko čim prej odpravili.
Tematska zdravstvena stran bo v Delu znova postala stalnica. Na spletu pa objavljamo zdravstvene bloge. Vsako sredo točno opoldne si podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
dr. Erik Brecelj, kirurg
Sabina Senčar, ginekologinja
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
Gabrijel Fišer, kirurg
Diana Zajec, novinarka
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
