Celo bolj pogoste od raka

Bolnikov z nevrološkimi boleznimi je čedalje več; danes njihovo zdravljenje zahteva že tretjino vseh stroškov zdravstvenih sistemov na naši celini, smo lahko letos poleti slišali na kongresu Evropskega nevrološkega združenja (ENS) v Berlinu. Bolezni živčnega sistema in možganov so pogostejše od raka - na podlagi najnovejših makroekonomskih podatkov je zanje iz evropskih zdravstvenih sistemov treba nameniti 386 milijard evrov na leto, opozarja prof. dr. Gérard Said iz Pariza, novi predsednik združenja ENS.

Stroški so zdaj zagotovo še višji, ker je dr. Said v Berlinu navajal podatke raziskave Cena možganskih motenj v Evropi, ki so jo končali leta 2005, opravili pa so jo v 25 članicah EU (v vseh, razen v Romuniji in Bolgariji) ter na Islandiji, Norveškem in v Švici. V raziskavi so upoštevali predvsem podatke s konca 90. let 20. stoletja, med možganske motnje pa so vključili afektivne, anksiozne in psihotične motnje, različne bolezenske odvisnosti, demenco, migreno, možgansko kap, multiplo sklerozo, Parkinsonovo bolezen, travmatske poškodbe možganov, možganske tumorje in epilepsijo. Med raziskavo so ugotovili, da je konec 20. stoletja 127 milijonov prebivalcev omenjenih 28 evropskih držav imelo težave vsaj zaradi ene tovrstne motnje - to je 27 odstotkov od 466 milijonov prebivalcev tega dela Evrope.

Če ne upoštevamo motenj in odvisnosti, ampak samo nevrološke bolezni v ožjem pomenu, je v opazovanem delu Evrope več kot 50 milijonov takšnih primerov: približno 41 milijonov ljudi ima težave zaradi migrene, približno pet milijonov pa zaradi ene izmed oblik demence.

Zaradi staranja evropskega prebivalstva opažamo čedalje več primerov demence, zato je mogoče pričakovati, da se bo čez nekaj let število teh bolnikov podvojilo. Epilepsijo je konec 90. let v Evropi imelo približno 2,8 milijona ljudi, Parkinsonovo bolezen 1,2 milijona ljudi, približno milijon ljudi pa vsako leto doživi možgansko kap; tudi število tovrstnih bolnikov se zelo hitro povečuje.

Zapostavljene (diabetične) nevropatije

Nevropatije so zelo razširjene bolezni, na katere pogosto nismo dovolj pozorni, je v Berlinu poudaril dr. Said. Na svetu ima težave zaradi nevropatij od 20 do 30 milijonov ljudi. Velik izziv za zdravnike in zdravstveno politiko je hitro naraščanje števila bolnikov z diabetično nevropatijo. »Na podlagi številnih mednarodnih virov podatkov lahko ugotovimo, da več bolnikov niso pravilno diagnosticirali, zato jih niti ne zdravijo ustrezno,« je povedal dr. Said in dodal: »To je sporno zlasti zato, ker lahko z zgodnjim odkrivanjem in nadaljnjim zdravljenjem pogosto preprečimo dramatične posledice, denimo amputacije.«

Diabetična nevropatija je že dolgo časa največji dejavnik tveganja za amputacije nog, ki niso posledica poškodb v nesrečah. Po takšnih amputacijah je veliko možnosti za slab nadaljnji potek bolezni. Po podatkih ameriškega združenja za boj proti diabetesu je tveganje za smrt v treh letih po takšni operaciji 50-odstotno, v šestih letih po operaciji pa od 60- do 70-odstotno.

Razlike pri Parkinsonovi bolezni

Čedalje več ljudi zboli tudi za Parkinsonovo boleznijo, ki prav tako povzroča visoke stroške zdravljenja. Pred kratkim so ugotovili, da se tovrstni stroški v različnih evropskih državah zelo razlikujejo. Znanstveniki so v okviru evropskega omrežja za sodelovanje na področju raziskovanja, diagnosticiranja in zdravljenja Parkinsonove bolezni šest mesecev spremljali vse stroške, povezane s Parkinsonovo boleznijo, zdravljenjem in oskrbo bolnikov, in sicer v šestih državah: na Portugalskem, Češkem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Rusiji. Stroškovne postavke niso bile le nastanitev bolnikov v bolnišnici, institucionalna oskrba in zdravila, temveč tudi vrednost neplačane oskrbe v družini in ekonomska izguba države zaradi bolnega prebivalca.

Ugotovili so, da se tovrstni stroški v različnih državah zelo razlikujejo. Letni stroški na bolnika znašajo v Rusiji 5240 evrov, v Avstriji pa 19.620 evrov. Vmes so Portugalska (5860 evrov), Češka (11.020 evrov), Italija (16.680 evrov) in Nemčija (17.220 evrov). Zdravstveno zavarovanje krije od 47 do 88 odstotkov tovrstnih stroškov, preostalo morajo plačati bodisi bolniki sami bodisi njihovi bližnji. Večino denarja je treba nameniti za zdravila in za domačo oskrbo. »Zdravljenje in oskrba bolnikov s Parkinsonovo boleznijo sta draga, ker sta zelo zahtevna. Poleg tega moramo upoštevati posredne stroške, predvsem izostanke z dela, predčasno upokojitev ali tržno vrednost hišne oskrbe,« je povedal prof. dr. Richard Dodel z univerzitetne klinike v nemškem Marburgu, ki je skupaj s 14 sodelavci izvedel omenjeno raziskavo.

Stroški človeškega dela so v različnih državah različni, vendar prof. Dodel pojasnjuje, da se velike razlike v stroških za zdravljenje Parkinsonove bolezni pojavljajo tudi zaradi različne infrastrukture na področju oskrbe bolnikov. »Poleg tega smo ugotovili, da v nekaterih državah pogosteje predpisujejo manj učinkovita zdravila ali pa zdravila, ki imajo več stranskih učinkov, ker so cenejša,« je opozoril dr. Dodel in dodal, da takšna politika dolgoročno ne prinaša koristi. »Pri takšnih bolnikih se lahko prej pojavijo zapleti, zato se stroški oskrbe dodatno zvišajo.«

Iskanje krivcev za multiplo sklerozo

Močna industrijska proizvodnja nekaterih vrst živil je statistično povezana s povečanim številom primerov multiple skleroze. Tako so pokazali rezultati raziskave, ki jo je na podlagi podatkov iz sedmih evropskih držav na kongresu v Berlinu predstavil nemški epidemiolog dr. Klaus Lauer. »Podatki ne dokazujejo vzročno-posledične povezave, vendar nam jasno sporočajo, da je takšna povezava možna, zato bi jo bilo treba čim prej raziskati,« je povedal Lauer.

Analiza podatkov o razvoju industrijske proizvodnje nekaterih vrst živil v različnih državah in povečanega števila primerov multiple skleroze v teh državah je pokazala, da se je število bolnikov, ki bolehajo za to boleznijo, zelo povečalo tam, kjer se je zelo povečala proizvodnja margarine, konzerviranega mesa in klobas, džemov in marmelad, čokolade, čokoladnih in drugih slaščic ter piva. Hkrati pa v teh državah ni bilo mogoče ugotoviti statistične povezave s povečano industrijsko proizvodnjo ali prodajo rastlinskih olj in drugih rastlinskih maščob, masla, sira, kondenziranega mleka, zelenjave in sadja, bele moke, peciva, sladkorja in sladkorne moke, kakava v prahu, sladoleda in tobaka. Raziskava je pokazala tudi to, da je v državah, v katerih proizvajajo in prodajo veliko konzerviranih rib, špagetov in drugih vrst testenin, precej manj primerov multiple skleroze kot drugod.

Če neka raziskava ne analizira posameznikov, ampak velike skupine, ne moremo neposredno dokazati vzročno-posledične povezave, poudarja Lauer. »Zato nujno potrebujemo precej obsežnejše individualne raziskave, ki bi pokazale, ali so bolniki z multiplo sklerozo pred začetkom bolezni resnično uživali večje količine nekega živila v primerjavi s tistimi, ki so ostali zdravi.« Vendar Lauer poudarja, da so omenjeni rezultati dovolj dobri, da lahko upravičijo eno od možnih usmeritev prihodnjih, podrobnejših raziskav.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela