Cepljenje otrok: Izbruha ošpic si ne moremo privoščiti

Če bi bila ozaveščenost velika in precepljenost zagotovljena, bi cepljenje lahko bilo tudi prostovoljno.

Objavljeno
16. oktober 2014 20.39
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo

Ljubljana – Znanstveno dokazane povezave med cepljenjem in avtizmom ni. Opuščanje cepljenja, ki je na Slovenskem obvezno, bi hkrati lahko bilo usodno za tiste otroke, ki se iz različnih zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti, pravijo zdravniki. Ščiti jih prav precepljenost prebivalstva.

Če se precepljenost zmanjša, bodo, na primer, umirali otroci z levkemijo ali revmatskimi boleznimi. »To so otroci, ki jih hočemo po zdravljenju vrniti v njihovo okolje, vrtce in šole. Ti otroci so zavarovani zaradi precepljenosti,« je dejala asist. dr. Nataša Toplak iz službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo pediatrične klinike. Na novinarski konferenci, na kateri so predstavili stališče stroke do cepljenja, se je zbral crème de la crème zdravnikov, kot je slikovito poudaril prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana. V taki zasedbi so se zbrali, da javnosti sporočijo, kako pomembna za javno zdravje je precepljenost prebivalstva.

Prim. dr. Alenka Kraigher z nacionalnega inštituta za javno zdravje je, denimo, poudarila, kako se javnost ob vsaki nalezljivi bolezni sicer sprašuje, ali že obstaja cepivo. »Cepljenje je povsod po svetu prepoznano za nujno. Z njim bi premagali številne bolezni, če ga ne bi ovirale številne težave, na primer vojna. Žal pa za vse bolezni ni cepiva,« je dodala. Doc. dr. Janez Primožič, predsednik razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, je opozoril, da je v Siriji, kjer je zaradi vojne razpadel zdravstveni sistem, že izbruhnila otroška paraliza. »Da so cepiva učinkovita, kaže prav to, da epidemij bolezni, za katere cepimo otroke, v Sloveniji ni,« je poudarila pediatrinja dr. Vesna Plevnik Vodušek.

Celjenje kot varnostni pas

»Smo kot družba pripravljeni na prostovoljno cepljenje? Raziskava, ki smo jo opravili pred leti, je pokazala, da bi, če bi bilo cepljenje samo priporočeno, otroke cepila dobra polovica prebivalstva, še štirideset odstotkov pa bi se jih za to odločilo po priporočilu pediatra. Bojim se, da rezultat zdaj ne bi bil tak. Ne predstavljam si, kam bi spravili otroke z ošpicami, ki bi morali v bolnišnici bivati tudi do dvajset dni. Na take izbruhe bolezni nismo pripravljeni. Ne moremo si jih privoščiti,« je povedal asist. mag. Marko Pokorn s klinike za infekcijske bolezni.

»V Angliji se je zaradi medijske kampanje zmanjšalo cepljenje, posledično pa so izbruhnile bolezni. Nekaj otrok je umrlo, objavljeni so bili na naslovnicah časopisov, nato se je zaupanje v cepljenje izboljšalo in precepljenost se je povečala.« Dilemo za cepljenje ali proti njemu oziroma za obvezno ali priporočeno cepljenje je ponazoril z uporabo varnostnega pasu v avtomobilu. Ta dokazano zmanjšuje pogostnost poškodb in zmanjša umrljivost. Varnostni pas uporabniku lahko tudi škoduje, a je kljub temu uporaba obvezna in neuporaba se kaznuje.

V populaciji je približno tri odstotke staršev, ki si prizadevajo za prostovoljno cepljenje oziroma cepljenju nasprotujejo. A zaradi njihove organizirane kampanje, ki po besedah zdravnikov vključuje tudi polresnice, če ne celo laži, tudi starši, ki so zaradi nasprotujočih informacij zbegani, začnejo dvomiti o uspešnosti cepljenja. Strah pred nalezljivimi boleznimi, ki jih tako rekoč ni več, je namreč precej manj oprijemljiv kot strah pred neželenimi učinki cepljenja, ki jih po družbenih omrežjih in medijih potencirajo nasprotniki cepljenja.