Tiskane izdaje
Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih, vendar jo je mogoče nadzorovati z različnimi načrti za preprečevanje in zdravljenje, navaja WHO. Najmočnejši dejavniki tveganja za razvoj astme so izpostavljenost na alergene, kot so pršice v posteljnini in preprogah, onesnaževanje, cvetni prah, plesni in cigaretni dim.
Simptomi astme, ki so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje, se lahko pri bolnikih pojavijo tudi večkrat na dan. Pri nekaterih bolnikih se simptomi lahko poslabšajo med telesno aktivnostjo ali ponoči. Nezdravljena astma lahko pri nekaterih ljudeh vodi v preoblikovanje dihalnih poti in trajno okvaro pljuč. Ob hudem poslabšanju astme lahko bolniki tudi umrejo, a je zaradi sodobnega zdravljenja z zdravili teh primerov bistveno manj kot v preteklosti.
Astme ni mogoče pozdraviti, vendar se s pravilno diagnozo, zdravljenjem in izobraževanjem bolnika lahko zagotavlja dober nadzor in vodenje bolezni. Pojavlja se v vseh državah ne glede na stopnjo razvoja. Več kot 80 odstotkov smrtnih primerov astme je v slabše razvitih državah. Za učinkovit nadzor bolezni pa je nujno, da so zdravila dostopna in na voljo, še posebej družinam z nizkimi dohodki.
Slabo zdravljena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja ali ga celo nevarno ogroža. Pravilno zdravljen bolnik z astmo je brez težav, je normalno telesno zmogljiv, nima nočnih poslabšanj astme in ima normalno pljučno funkcijo. V Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik še opozarjajo, da je bolnik za zdravljenje astme odgovoren ravno toliko kot njegov zdravnik in dodajajo, da lahko astmo dobro zdravijo le takrat, ko je bolnik o bolezni ustrezno poučen.
