Tiskane izdaje
V javnomnenjskih raziskavah Slovenci pri nakupih dajemo prednost zdravi in lokalno pridelani hrani, prehranjevalne navade pa kažejo drugačno sliko. Podlegli smo debelilnemu okolju, za katerega je poleg sedečega življenja in nizke telesne dejavnosti značilna neuravnotežena prehrana.
Prehranjevalne navade odraslih so se v obdobju 2001-2008 izboljševale, za leto 2012, za katerega imamo zadnje podatke, pa pri nekaterih ključnih merilih, kot sta uživanje sadja in zelenjave, tega ni več mogoče reči. Odrasli prebivalci pojedo premalo sadja in še manj zelenjave. Delež tistih, ki uživajo svežo zelenjavo vsaj enkrat na dan, se je od leta 2001 do 2012 zmanjšal pri vseh starostnih in izobrazbenih skupinah ter pri vseh družbenih slojih, kažejo raziskave o zdravju in vedenjskem slogu prebivalcev Slovenije (CINDI), ki jih na štiri leta izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), temeljijo pa na samooceni zdravja anketirancev.
Preveč mastne, sladke
Med tistimi, ki zelenjavo uživajo vsaj enkrat na dan, je več žensk kot moških (51 proti 34 odstotkom). Sadje dovolj pogosto uživa približno 50 odstotkov odraslih. Manj pogosto ga jedo moški, tisti iz mlajših starostnih skupin, manj izobraženi in osebe z najnižjimi dohodki.
Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca Slovenije še vedno nista skladna s priporočili. Zaužije preveč zdravju škodljivih maščob ter slane in sladke hrane. Se pa nakazuje trend zmanjševanja dosoljevanja obrokov, uporabe rastlinskih olj pri pripravi hrane ter uživanja sladkih gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač. Trend glede uživanja peciva in sladic je nespremenjen. Član gospodinjstva je leta 2015 zaužil slabih sedem kilogramov čajnega peciva in piškotov. Bolj nezdravo se prehranjujejo moški, osebe z najnižjimi dohodki, osnovnošolsko in poklicno izobrazbo in prebivalci vzhodnega dela Slovenije, rezultate pri odraslih povzemata Vida Fajdiga Turk in Urška Blaznik.
Član gospodinjstva v Sloveniji je leta 2015 pojedel 36 kilogramov mesa, 13 kilogramov jabolk in 7 kilogramov solate. Foto: Leon Vidic/Delo
Zajtrkuje le polovica mladostnikov
Prehranjevalne navade mladostnikov so se nekoliko izboljšale, vendar smo še vedno priča epidemiji prekomerne telesne teže in debelosti, zlasti pri tistih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev. Prekomerno telesno težkih je 18 odstotkov, debelih pa šest in pol odstotkov otrok in mladostnikov, kaže raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki prav tako temelji na samoporočanih podatkih.
Med šolskimi dnevi vsak dan redno zajtrkuje 45 odstotkov mladostnikov, kar je več kot leta 2002, ko jih je zajtrkovalo 39 odstotkov. Pitje sladkanih brezalkoholnih pijač upada, a jih vsaj enkrat dnevno uživa približno četrtina mladostnikov. Različno pogosto energijske pijače pije več kot tretjina mladostnikov, pri čemer je višji delež fantov. Pitje teh pijač narašča s starostjo, saj jih v skupini 15-letnikov uživa že skoraj vsak drugi.
Kot odrasli imajo tudi mladostniki raje sadje kot zelenjavo, a obojega dnevno zaužijejo premalo. Sadje vsak dan uživa malo več kot tretjina, zelenjavo le petina, pri čemer je tako uživanje sadja kot zelenjave pogostejše med dekleti. Redno uživanje sadja in zelenjave s starostjo mladostnikov upada, povečuje se le pri mlajših mladostnikih, predvsem fantih.
Energijske pijače so med mladimi precej priljubljene. Foto: Mavric Pivk/Delo
Socialno šibkejši za hrano več
V strukturo porabe hrane se močno vpleta socialno-ekonomski položaj. Raziskava Prehrambne navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja kaže, da prebivalci z nižjim samoocenjenim materialnim standardom pogosteje uživajo živila z manj ugodno prehransko sestavo, kot so kruh, pšenični in koruzni zdrob, svinjino, drobovino, mesne izdelke, jajca, margarino, majonezo, svinjsko mast, ocvirke, sladkor, marmelado in sladko pecivo. Tisti z višjim samoocenjenim materialnim standardom pa pogosteje uživajo kosmiče, testenine, riž, ribe in izdelke iz rib, sadje in zelenjavo, mleko in mlečne izdelke z manj maščob, olivno olje in maslo, med, sadno-žitne rezine. Povrhu člani gospodinjstev z najnižjimi dohodki za nakup hrane in pijače porabijo kar petino vseh razpoložljivih sredstev, medtem ko člani gospodinjstev z najvišjimi dohodki le desetino, kažejo podatki statističnega urada. Slabe prehranjevalne navade in debelost torej niso le znak slabe poučenosti o zdravi prehrani, temveč tudi posledica revščine.
Nove podatke o prehranjevalnih navadah, prehranskih vnosih in zaužitih količinah živil pri posameznih skupinah prebivalstva (od dojenčkov, otrok, mladostnikov do odraslih) bo prinesla raziskava EU Menu, ki jo NIJZ pripravlja s še sedmimi raziskovalnimi organizacijami in Evropsko agencijo za varnost hrane. Stekla je prvega marca letos, prvi podatki pa bodo na voljo leta 2019.
Da bi izboljšali prehrano prebivalcev Slovenije, se mora povečati izbira zdravju bolj koristnih živil, ki bodo hkrati lahko dostopna, pravita Vida Turk in Urška Blaznik. NIJZ se je lani začel intenzivneje ukvarjati s podlagami za preoblikovanje živil in je pripravil smernice, ki lahko pripomorejo k izboljšanju prehrane prebivalcev. Leta 2015 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 preoblikovanje živil postavlja na prednostno področje. Že dalj časa pa se izvaja Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli pri prebivalcih Slovenije 2010-2020, ki je že obrodil pozitivne rezultate.
Dolgoročni prehranski cilji glede uživanja soli, maščob in sladkorjev za prebivalstvo Slovenije. Foto: Infografika Delo
