Tiskane izdaje
Ljubljana – Demenca je neozdravljiva bolezen, ki v povprečju traja od 10 do 15 let. Ima jo že več kot 32.000 Slovencev, ugotavljajo v združenju Spominčica. Obstaja več kot 200 vrst demenc, najpogostejša pa je Alzheimerjeva bolezen, ki prizadene približno 60 do 80 odstotkov vseh obolelih.
Začetne spremembe se lahko kažejo z izgubo volje do različnih aktivnosti, opozarjajo v vodilnem združenju na področju demence Spominčica – Alzheimer Slovenija, kjer so 17. januarja vzpostavili že deseto za demenco prijazno točko. Ponavadi oseba z demenco uspešneje po neustreznem časovnem zaporedju opiše doživetja iz zgodnejših življenjskih obdobij. Ko je ta še pri močeh, se moramo z njo pogovoriti o željah glede njenega nadaljnjega življenja, razlagajo pri Spominčici.
Izobraževanje osebja
Predsednica združenja Štefanija Lukič Zlobec poudarja, da je demenca najdražja bolezen na svetu: »Govorimo o neposrednih in posrednih stroških. Več kot dve tretjini stroškov so stroški za socialno oskrbo, od tega jih polovica odpade za neformalno oskrbo v družinskem krogu. Število bolnikov z demenco na svetu narašča, z njimi pa tudi stroški.« Zato je priporočljivo, da oseba z demenco ostane čim dalj doma, v dom pa se jo napoti, ko svojci ne zmorejo več primerne nege. Po opažanjih Spominčice so domovi za starejše pri nas v zadnjih desetih do petnajstih letih naredili velik napredek, saj sistematično izobražujejo osebje, ki zato z osebami z demenco bistveno boljše dela.
Za potrebe izobraževanja zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih in bolnišnicah skrbi tudi Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, ki v sodelovanju z ministrstvom za zdravje izvaja Program za obvladovanje demence v letih 2017 in 2018. Ta vključuje predavanja in učne delavnice predvsem v krajih s slabšo dostopnostjo do psihiatrov in nevrologov, poudarja strokovna direktorica dr. Blanka Kores Plesičar. »Le z učenjem, prepoznavo in novimi pristopi lahko zgodaj odkrijemo demenco, tako da začnemo takrat tudi ustrezno zdravstveno obravnavo,« je prepričana.
Pri nekaterih bolnikih je vzrok za simptome demence reverzibilen, pojasnjuje dr. med. Polona Rus Prelog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. »Pri drugih pa s pravočasno postavitvijo diagnoze demence lahko z zdravili upočasnimo njeno napredovanje in izboljšamo kvaliteto življenja, uspešno pa zdravimo tudi pridružene psihične in vedenjske simptome.« S tem olajšujejo tudi breme svojcem in negovalcem ter poskušajo odložiti institucionalno varstvo.
V nekaterih domovih imajo organiziran poseben oddelek za stanovalce z demenco. Med njimi je Dom starejših občanov Ljubljana - Šiška, kjer na oddelku dela stalna ekipa. Pravijo, da je za skrb oseb z demenco zelo pomembno poznavanje njihove biografije, ker se stanovalec z demenco velikokrat v kasnejših fazah spominja predvsem otroštva. Bolničarka na oddelku Rasima Husič pravi, da se v domu izobraževanju osebja veliko posvečajo, a več bi se dalo storiti na ravni države. Kot dober primer navaja Avstrijo, kamor je kot del osebja odšla na strokovno ekskurzijo: »Če se tam zgodi, da oseba z demenco zatava, ji na ulicah pomagajo za to namenjene oznake. Informirani državljani pa obvestijo ustanovo in osebo usmerijo nazaj.«
Z rutino do občutka varnosti
Kot opozarjajo pri Spominčici, je pri osebah z demenco pomembno oblikovati in utrditi rutino izvajanja dnevnih aktivnosti. Po novih spoznanjih, kako organizirati življenje za osebe z demenco, mora biti pristop individualen: dan se organizira tako, da počnejo tisto, kar so radi počeli pred boleznijo.
In ravno temu sledijo tudi v domu v Šiški, kar jim omogoča poseben obrazec, ki ga navadno izpolnijo svojci. »V obrazcu so za nas pomembni podatki – kdaj je vajen zjutraj vstajati, katere so njegove vrednote, ali je veren, ali po kosilu počiva, kateri obrok ima najraje,« pojasnjuje namestnica direktorja na področju zdravstvene nege in oskrbe Alenka Milojica. Da pomagajo rutinska opravila, opaža tudi Husičeva: »Če imamo ritual pri osebni negi, hranjenju, se hitreje spomnijo.« Hkrati je treba tudi čim dalj spodbujati samostojnost stanovalca, dodaja srednja medicinska sestra z oddelka Tanja Malovrh, in s tem ohranjati njegovo dostojanstvo. Aktivnosti v domu prilagajajo individualnim potrebam, razloži Milojica: »Če za nekoga vemo, da je po naravi samotar, ga ne silimo v skupne aktivnosti.« Tako so denimo tudi gospe, ki je bila vajena vsak dan pometati, kupili metlo in smetišnico, občutek koristnosti pa ji je prinesel osebno zadovoljstvo.
***
Nove Delove strani Generacija + , ki izhajajo od 8. januarja, ob ponedeljkih, torkih in sredah, bomo gradili na pozitivnih zgodbah, ki jih prinaša zrelo obdobje, opozarjali bomo na probleme, ki jih prepočasi rešujemo, na nujne sistemske ureditve in tudi njihove pomanjkljivosti, se od naših intervjuvank in intervjuvancev kot iz živih knjig tudi kaj naučili. Vaši predlogi in vprašanja bodo vedno dobrodošli, pošiljate jih lahko na spletni naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
