Tiskane izdaje
Z različnimi operacijami čezmerne debelosti, ki jih v slovenjgraški bolnišnici izvajajo od leta 2005, so doslej pomagali že več kot tisoč bolezensko debelim pacientom. Tem se življenje po posegu močno spremeni; ne povrne se jim le samozavest, ampak tudi zdravje, saj že prvi dan po operaciji skoraj čudežno izgine sladkorna bolezen, uredi se krvni tlak in pozdravi astma.
Bolezensko debeli so ljudje z indeksom telesne mase 40 ali več, medtem ko je ta pri zdravih ljudeh med 18 in 25. Indeks telesne mase pa ni edini indikator za bariatrično operacijo.
Kot pojasnjuje dr. Branko Breznikar iz splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, operirajo tudi paciente z nižjim indeksom, če imajo druge bolezni, ki jih debelost še poslabša. V tamkajšnji bolnišnici bolezensko debele operirajo že skoraj deset let, doslej so s tovrstno operacijo pomagali že tisoč bolnikom. Povprečno opravijo 160 posegov na leto ali štiri na teden; v ekipi so trije zdravniki, uvaja se še četrti. »Smo nad evropskim povprečjem, imamo zelo malo zapletov, tisoč ljudem smo doslej že omogočili boljše, lepše življenje, večje samospoštovanje in, kar lahko klinično dokažemo, boljše zdravje,« pravi predstojnik kirurškega oddelka dr. Vladimir Topler.
Breznikar pojasnjuje, da količina v tem primeru pomeni tudi kakovost, kajti »samo občasno izvajanje posameznih operacij ni varno, ko pa začnemo delati rutinsko, je manj zapletov, potrdimo pa lahko tudi rezultate, ki jih navaja literatura: več kot 80 odstotkov sladkornih bolnikov je po operaciji brez terapije, saj ne potrebujejo več inzulina, skoraj 80 odstotkov pacientov ne potrebuje več terapije za povišan krvni tlak, več kot 90 odstotkov astmatikov po operaciji brez ali z bistveno manj terapije, terapije zaradi povišanega holesterola je pri operiranih pacientih okoli 90 odstotkov manj, prav tako so redkejša številna druga bolezenska stanja, ki spremljajo čezmerno debelost.« Predvsem pa se občutno izboljša kakovost življenja.
Dieta nevarnejša od operacije
Pri indeksu telesne mase do 35 (običajna debelost) so za izgubo telesne teže najbolj primerni dieta, gibanje in zdrav način življenja, medtem ko pri bolezenski debelosti z dieto uspe shujšati komaj štirim odstotkom ljudi. Pot do operacije je različno dolga.
Paciente obravnavajo celostno, kar pomeni terapije pri psihologu, endokrinologu, gastroenterologu in dietetiku, pomoč motivatorja. Šele ko multidisciplinarna ekipa zdravnikov oceni, da je pacient ustrezno pripravljen, ga lahko uvrstijo na čakalno listo; čakalna doba od takrat do operacije pa v povprečju traja devet mesecev.
»Kirurgija pride na vrsto zadnja,« pravi Breznikar. Če ima pacient indeks 50 ali več, je tveganje zanj bistveno večje, zato težijo k temu, da že pred operacijo telesno maso čim bolj zmanjša. Običajno mora najprej pol leta hujšati s pomočjo balona, ki ga vstavijo v želodec in napolnijo, tako da daje lažen občutek sitosti. Za vsakega pacienta določijo optimalni čas, v katerem ga na poseg pripravijo tako, da ta prinaša najmanj tveganja. Smrtnost pri operacijah čezmerne debelosti je od 0,1- do 0,4-odstotna. »Če se morbidno debeli ne odločijo za operacijo, je smrtnost pri njih kar 6,7-odstotna, kar pomeni, da je dieta pri njih precej bolj nevarna kot operacija,« ugotavlja Breznikar. Najtežji pacienti, ki jih je doslej operiral, so tehtali nad 220 kilogramov, več kot deset jih je bilo težjih od 200 kilogramov. Od doslej operiranih tisoč pacientov je bilo kar osemsto žensk, moških le petino.
Več vrst operacij,
nato še odstranitev kože
Priporočljiva starost za operacijo je med 18. in 65. letom, operirajo pa tudi manj kot deset let stare bolnike, a je za to potreben poseben razlog.
V Slovenj Gradcu izvajajo vse vrste bariatričnih operacij, ki so na repertoarju v svetu. Najbolj popularen je želodčni obvod, pri katerem zmanjšajo prostornino želodca iz povprečnega litra na 20 mililitrov in skrajšajo tanko črevo. Pacient lahko poje samo še zelo majhne količine hrane, zaradi skrajšanega prebavnega trakta pa telo iz hrane tudi ne more počrpati toliko hranil, kot bi jih običajno. V nekaterih primerih uporabijo radikalnejšo vrsto obvoda, pri kateri odrežejo še več želodca in izpustijo še več črevesa. Želodec lahko tudi prešijejo in odvečni del odstranijo. Čedalje manj pa je pacientov, ki jim namestijo trak okrog želodca. Čeprav je to najlažja operacija, pozneje od pacienta zahteva veliko več predanosti, volje in dela, zato redkim uspe močno shujšati ter nato težo obdržati le s pomočjo traku.
Kot pojasnjujejo, je le 10 do 20 odstotkov pacientov takih, da bodo način življenja spremenili tako zelo, da bo za izgubo odvečne teže zadoščal že trak. To je namreč bolezen, ki človeka potegne vase, da popolnoma pozabi in izgubi občutek, da je vse prehitro in preveč.
Vse operacije opravljajo endoskopsko, paciente sprejmejo v bolnišnico dan pred posegom, dan po njem pa lahko že odidejo domov. Večina potem prihaja na kontrolne preglede. Imajo tudi svoje društvo, kjer se srečujejo. Pred dvema letoma so v slovenjgraški bolnišnici v sklop obravnave debelosti vključili še estetskega kirurga. Tisti, ki so shujšali celo več kot sto kilogramov, imajo namreč pogosto težave z odvečno kožo na trebuhu, ki lahko visi tudi do kolen in pacientu onemogoča normalno življenje ter povzroča infekcije. To kožo je treba odstraniti; enega do dva tovrstna posega običajno plača zavarovalnica.
Nekateri se po začetni veliki izgubi teže spet nekoliko zredijo, toda tisti pacienti, ki jim sledijo več let po operaciji (75 odstotkov vseh), so zdaj skupaj za 27.000 kilogramov lažji kot pred posegom.
Težave nastanejo pri posameznikih, pri katerih je refleks sitosti popolnoma zamrl in ga ne občutijo niti ob močno zmanjšanem želodcu. »Takrat ne pomaga niti obvod,« pravi Breznikar. »Zato je prav, da se operacija opravi v optimalnem času za bolnika, ne šele takrat, ko so izčrpane že vse druge možnosti in je bolnik psihično povsem sesut, bolezen pa tako napredovala, da je refleks sitosti že povsem 'ugasnjen'.« Zato v zdravstvu že pripravljajo nove smernice, po katerih bariatrična operacija ne bo zadnja rešitev, pač pa bo, za nekatere indikacije, na vrsti prva. »Nekdo s sladkorno boleznijo in indeksom telesne mase 30 bo lahko šel takoj na operacijo, ne da bi zahtevali, da gre prej v šolo hujšanja,« pojasnjuje Breznikar.
Dolgoročen uspeh za bolnika in zavarovalnico
Dolgoročno je uspešnost operacij čezmerne debelosti različna. Pacienti z želodčnim trakom povprečno izgubijo nekaj več kot polovico odvečne telesne teže, pri navadnem obvodu 71 odstotkov, pri omega obvodu, ki ga izvajajo šele poldrugo leto, pa pacienti že v prvem letu izgubijo kar 94 odstotkov odvečne telesne teže. Pri diabetikih jih kar 80 odstotkov že dan po operaciji sploh nima več sladkorne bolezni – in ne šele takrat, ko shujšajo. »To ljudje težko verjamejo,« pove Breznikar in doda: »Kdo bi si mislil, da je po bariatrični operaciji manj revmatičnega artritisa, tudi manj glavobolov, tretjina žensk, ki so bile prej neplodne, po operaciji zanosi ...«
Direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre meni, da sistemska politika ne prepozna prednosti in priložnosti, ki jih taka operacija prinaša pacientom, hkrati pa celo zmanjša breme za zdravstveno blagajno: »Veliko zdravil po posegu ne predpisujemo več, saj se uredijo tudi druge zdravstvene težave, zato operacija čezmerne debelosti dolgoročno prinaša zdravstveni zavarovalnici bistveno manjše stroške na pacienta.«
Pri nas tovrstna operacija stane dobrih 7000 evrov, kar je ugodneje kot drugod po Evropi, kjer je cena ponavadi okoli 10.000 evrov. Kot pravi Breznikar, se operacija zavarovalnici poplača že v dveh letih, prav zaradi izboljšanja spremljevalnih bolezni in zmanjšane potrebe po zdravilih zanje. »V Evropi in Sloveniji bo tovrstno ukrepanje v prihodnje še bolj pomembno, saj imamo pandemijo debelosti, predebelih je že veliko otrok,« meni Topler. V Sloveniji je pacientov, ki bi potrebovali bariatrično operacijo, že 20.000.
