Diagnostična naprava prihodnosti

Nova diagnostična naprava za hitro ugotavljanje celiakije iz samo kapljice krvi je glavni rezultat mednarodnega projekta CD-Medics. »Revolucionarna« novost je zdaj v rokah pediatrov v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC), ki pravijo, da ta za zdaj deluje zelo prepričljivo.

Pri projektu CD-Medics (vreden je 12 milijonov evrov, od tega je 9,5 milijona zagotovila EU) je bila eden od ključnih partnerjev prav klinika za pediatrijo UKC Maribor. Tamkajšnji center za celiakijo bo tudi prvi na svetu v klinični praksi ovrednotil uporabnost omenjenega diagnostičnega aparata, ki je zasnovan na podlagi najnovejših spoznanj s področja nanotehnologije in imunologije, na njem pa je mogoče opravljati genetske in serološke analize.

Test končan v manj kot uri

Kot je pojasnil Jernej Dolinšek z mariborske pediatrične klinike, na novem aparatu s hitrim testom določijo prisotnost genov, značilnih za celiakijo, in tudi protiteles za to bolezen. Vse to opravijo iz odvzete kapljice krvi, rezultate oziroma diagnozo pa dobijo v slabi uri, torej še v času obiska bolnika v ambulanti. Za primerjavo: po Dolinškovih besedah danes traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, da s klasičnimi testi lahko postavijo diagnozo.

»Celiakija je ena od najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene enega od stotih prebivalcev Evrope,« pojasnjuje predstojnica katedre za pediatrijo na mariborski medicinski fakulteti Dušanka Mičetić Turk. Po njenih besedah so v diagnostiki te bolezni v zadnjih treh desetletjih nastale velike spremembe: do devetdesetih let so morali opraviti tri biopsije tankega črevesja, od leta 1990 dalje je bila dovolj ena biopsija, takrat pa so že začeli uporabljati tudi serološke teste.

V bodoče brez biopsije

»V tistem času se je trditev, da bomo nekoč lahko iz kapljice krvi postavili diagnozo, zdela kot znanstvena fantastika. Danes, z novo napravo, je to resničnost,« pravi Mičetić Turkova. Evropsko združenje za otroško gastroenterologijo je januarja letos objavilo nove kriterije, po katerih se je biopsiji mogoče izogniti: »To, kar je za pacienta in pediatra zelo zahtevno in utrudljivo, endoskopske preiskave in odvzemi sluznice tankega črevesja, verjetno v bodočnosti ne bo več potrebno.«

Pobudnica in vodja projekta, ki bo bolnikom s celiakijo omogočil hitrejšo diagnozo, je bila profesorica Ciara K. O'Sullivan z Univerze v Tarragoni v Španiji. Po njenih besedah se je mariborska bolnišnica izkazala kot odličen partner tako za samo testiranje naprave kot za informacijsko podporo.

Vloga mariborskega centra je bila sprva skrb za predstavitev potreb bolnikov in stroke, pri vsem tem pa se je potem izoblikoval koncept diagnostične naprave. Kot pojasnjuje Jernej Dolinšek: »Imeli smo zelo pomembno vlogo v računalniškem oziroma informacijskem delu izdelovanja naprave. Zadolženi smo bili tudi za pregledovanje, ali aparatura daje primerljive rezultate z ustaljenimi metodami.«

Celiakija še slabo poznana

Prav tako so, kot pravi Dolinšek, pripravili ogromno predavanj o celiakiji, tako rekoč po vsej Evropi, pri čemer se je izkazalo, da je znanje o tej bolezni marsikje zelo slabo. Zato so skupaj s kolegi izoblikovali elektronsko učno orodje za zdravnike ter izdelali smernice za obravnavo otrok in odraslih s celiakijo v 16 tujih jezikih.

Celiakije, kronične bolezni tankega črevesa, ni mogoče takoj začeti zdraviti z zdravili, temveč zahteva preureditev življenja in prehod na brezglutensko dieto. Takšni bolniki so namreč preobčutljivi na gluten, beljakovino, ki je v žitaricah, kot so pšenica, oves, ječmen in rž. Gre za zahtevno zdravljenje, ki pa poteka brez zdravil in je tako vsaj naravno.

Testiranje bo tudi cenejše

S pomočjo novega aparata – na tržišče naj bi prišel v dveh letih, stal pa bo med 5000 in 8000 evri – se bo diagnosticiranje pocenilo; biopsija namreč zahteva hospitalizacijo, gastroskope, zdravnike (vključno s patologi), vse pogosteje tudi anestezijo. »Na nekaj pacientih je aparat že bil testiran. Prvi rezultati so ugodni, a zdaj ga je treba preskusiti na večjem vzorcu,« je povedal Dolinšek. Uporabljali ga bodo vzporedno s klasičnimi metodami.

Na predstavitvi naprave so omenili še možnost, da bi ga bilo v prihodnosti z zelo majhnimi spremembami (z zamenjavo sonde na elektrodi) mogoče uporabljati tudi za odkrivanje genov in protiteles številnih drugih bolezni. Z njim bi bilo možno, denimo, odkrivanje raka, bolezni ščitnice, sladkorne bolezni, crohnove bolezni, revmatskih in drugih bolezni. V zgodovini je celiakija veljala za otroško bolezen – pred prvo svetovno vojno so vsi otroci, ki so imeli to bolezen, umirali. Rojeni pred drugo svetovno vojno so že imeli možnosti preživetja; šele od takrat naprej so v strokovni literaturi zabeležena ta obolenja tudi pri odraslih. V zadnjih desetletjih imajo rojeni s celiakijo vse možnosti, da preživijo in doživijo odraslo dobo, se pa zdravniki vse pogosteje srečujejo z neznačilnimi oblikami celiakije. Slovensko društvo za celiakijo ima približno 1550 članov.