Diana Terlević Dabić: Imela sem pacientko, ki je vztrajala, naj ji populim vse zdrave zobe

Rak ustne votline je bistveno usodnejši denimo od kožnega raka, zato se zdi skoraj neverjetno, da je splošno poznavanje obeh bolezni obratno sorazmerno z grožnjo, ki jo ena in druga pomenita za zdravje. Če raka ustne votline odkrijejo v zgodnji fazi, je možnost ozdravitve 90-odstotna, če bolezen odkrijejo prepozno, pa je možnost preživetja v petletnem obdobju le še polovična. Da bi to preprečili, je treba ukrepati – pravočasno, preventivno in kurativno.

Nujno je ozaveščanje tako strokovne kot splošne javnosti, so prepričani pri zdravniški zbornici, kjer je pred nekaj leti nastal uspešen projekt Pravočasni pregled ustne votline lahko reši življenje. Z doktorico dentalne medicine Diano Terlević Dabić, avtorico in gonilno silo projekta, ki ga bodo zobozdravniki letos ponovno izvedli, sva se pogovarjali o izzivih, ki jih v slovenski stomatologiji in celoviti skrbi za ustno zdravje slovenstva ne zmanjka.

Kaj se skriva za lepimi nasmehi Slovencev?

Ustno zdravje, zdravje zob in ustne votline, ki pa v precejšnjem deležu res vzbuja skrb.

Zdi se, da je skrb za ustno zdravje pri nas na splošno preveč spregledana, zanemarjena. Kaj je razlog? Pomanjkanje stomatologov? Dolgo čakanje? Slab sistem? Ali neozaveščenost o pomenu tovrstne preventive?

Razlogov je veliko, glavni pa je neozaveščenost. V javni zdravstveni mreži dela 1036 zobozdravnikov, ki na letni ravni naštejejo 3,15 milijona obiskov pacientov in opravijo pet milijonov stomatoloških posegov. Ti podatki jasno pokažejo, da lahko prav vsak prebivalec Slovenije pride do pregleda pri zobozdravniku – vendar se to ne zgodi.

Je »pokritost« z zobozdravniki pri nas ustrezna?

Brez dvoma, navsezadnje je celo boljša od povprečja EU: pri nas imamo enega zobozdravnika na 1370 prebivalcev, medtem ko v Evropi na enega zobozdravnika pride 1570 prebivalcev. Več kot dvesto slovenskih zobozdravnikov dela v samoplačniških ambulantah, torej niso financirani iz javnih sredstev; zanje nimamo evidence, koliko pregledov in storitev opravijo, ker o tem ne poročajo nacionalnemu inštitutu za javno zdravje. Kar nekaj med njimi jih je želelo vstopiti v javni sistem, vendar volje za podeljevanje dodatnih koncesij in s tem izboljšanje dostopnosti in pokritosti ni, ne politične ne finančne.

Torej boste s prstom pokazali na sedanji sistem financiranja zobozdravstvene dejavnosti. Kako resne probleme povzroča veljavna ureditev?

Zelo resne. V EU tej dejavnosti v povprečju namenjajo 1,14 odstotka BDP, pri nas pa 0,14 odstotka, čeprav je obseg pravic slovenskih zavarovancev v primerjavi z drugimi državami velik. Na Irskem, denimo, je še slabše, kajti tam morajo prav vse zobozdravstvene storitve plačati iz zasebnega žepa – kaj takega je za nas, razumljivo, nepredstavljivo.

Pa vam financiranje programov stomatoloških ambulant, ki delujejo v sklopu javnega zdravstva, omogoča sledenje najnovejšim znanstvenim dosežkom, zdravljenje z novimi postopki in materiali, ki so vse prej kot poceni? To dvoje se zdi v precejšnjem navzkrižju.

In tudi je, vsekakor. Cene zobozdravstvenih storitev, ki jih prizna ZZZS, zavod za zdravstveno zavarovanje, so zelo podcenjene. V zadnjih dvajsetih letih se je plačilo naših storitev znižalo za približno 30 odstotkov. S tem denarjem preprosto ni mogoče slediti najnovejšim tehnologijam in metodam zdravljenja. Po drugi strani se zatika zaradi »pritiska« pacientov, kajti koncesionarji, predvsem tisti, ki delajo zunaj Ljubljane, v bolj ruralnih območjih, imajo preveč opredeljenih pacientov.

Skrb za ustno zdravje je med drugim povezana s socialno-ekonomskim položajem.

Prav ta povezava je tudi med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek in razvoj raka ustne votline. Delež kajenja in čezmernega uživanja alkohola je v skupini nezaposlenih in ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe bistveno večji, dokazano. Prav tako je slabše posvečanje ustni higieni, več je neurejenega zobovja, obiski pri zobozdravniku so, tudi zaradi slabe ozaveščenosti o povezavi med ustnim zdravjem in resnimi obolenji, neredni.

Kje in zakaj nastajajo kratki stiki, ki jih marsikdo pripisuje preslabi dostopnosti zobozdravstvenega varstva pri nas?

Dostopnost do zobozdravnika je pri nas dobra. Je pa res, da kratki stiki so – in ni jih malo. Lahko izhajam iz lastnih izkušenj: v svoji ordinaciji se nemalokrat počutim kot zavarovalni zastopnik, saj moram pacientom nenehno pojasnjevati, katere storitve in materiali jim pripadajo iz zdravstvenega zavarovanja, kaj vse pa ne. Razlagati moram, zakaj imamo čakalne vrste, povedati, da ko enemu pacientu naredim kompletno protetično rehabilitacijo, porabim toliko sredstev in točk, da mora naslednji avtomatično dlje čakati.

In sva spet pri sistemu financiranja …

Ne gre drugače, kajti nismo plačani po tem, koliko naredimo, ampak smo omejeni, s programi. Omejitev pa si nismo postavili sami, postavil nam jih je ZZZS. Če torej delam več in program presežem, delam v svojo škodo; zavarovalnica mi tega ne plača, nasprotno, pokliče me na zagovor.

Poleg tega zobozdravniki nismo izpostavljeni le pritiskom zavarovalnice, ampak tudi pritiskom pacientov, kajti vsak med njimi ima enake pravice.

Te pa so se očitno v dobršni meri izgubile neznano kam.

Prav zato se zobozdravniki počutimo kot kamen spotike, kot da pacientom preprečujemo dostop do pravic. To je zelo slab občutek. Navsezadnje je zaradi tega porušeno tudi zaupanje med pacientom in zobozdravnikom.

Kakšne pa so, glede na znane danosti slovenskega zdravstva, v stomatologiji možnosti strokovnega in raziskovalnega razvoja, kako je z nakupom naprav, dragih materialov?

Prepričana sem, da slovenski zobozdravniki dobro sledimo novim dognanjem v stroki. Drugo pa je seveda, koliko lahko potem to znanje uresničujemo v praksi.

Se boste zobozdravniki osamosvojili, ustanovili svojo zbornico? Ideja ni nova, a zdaj ko ni bil potrjen predstavnik zobozdravstva v najožji ekipi nove predsednice zdravniške zbornice, se zdi, da se je znova razplamtela?

Ta ideja je vseskozi prisotna. Vprašanje pa je, ali bi bil zdaj, v tem političnem trenutku, tak korak res pameten.

Do zdaj ste bili na zbornici podpredsednica odbora za zobozdravstvo – boste še naprej aktivno sodelovali pri delovanju stanovskega združenja?

V zdajšnjem mandatu predsedujem regijskemu odboru zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov; poslanci tega organa v zbornični skupščini predstavljamo slovenske zasebne zdravnike in zobozdravnike. Ne vem še, ali bom tudi v prihodnje sodelovala pri delu zbornične izvršilne oblasti, sem pa vedno pripravljena na nove strokovne izzive.

Kaj pa se je zgodilo s pobudo o nezaupnici novoizvoljeni predsednici zbornice, ki jo je nedavno obravnaval vaš odbor?

Na pobudo volilne baze poslancev zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov smo na regijskem odboru razpravljali o trenutnem neugodnem dogajanju v zvezi z novoizvoljeno predsednico; bilo je kar nekaj očitkov. Mnenja se še izoblikujejo, dokončna odločitev o pobudi glede nezaupnice pa je v rokah skupščine.

Sicer pa vodite pomemben preventivni projekt Pravočasni pregled ustne votline vam lahko reši življenje. V tem letu boste ponovili serijo brezplačnih pregledov, zaradi izvrstnih izkušenj pred tremi leti. Kaj se je takrat pokazalo?

Med delovanjem v odboru za zobozdravstvo v prejšnjih mandatih sem udejanjila kar nekaj dobrih projektov, v prepričanju, da je vloga zobozdravnika v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki bistveno presega »zgolj« zdravljenje zob, zelo pomembna. Nujno je ozaveščanje o škodljivosti sladkorja, o pomenu skrbi za ustno zdravje, ki vpliva tudi na človekovo splošno zdravje, na pojav sistemskih bolezni.

V sklopu omenjenega projekta smo leta 2014 – tako s pomočjo kolegov kot medijev – odprli vrata številnih zobozdravstvenih ordinacij, za brezplačen pregled, ki med drugim omogoča odkritje ustnega raka v zgodnji fazi. Le tako smo lahko prišli do rizičnih pacientov, do ranljivih skupin, ki sicer k zobozdravniku pridejo redko ali nikoli.

Projekt, pripravljen v skladu s priporočili evropskega kodeksa za boj proti raku, bomo zdaj ponovili, ker je bil res uspešen. To je potrdil tudi sestanek v Bruslju, v organizaciji sveta Evrope in poslancev evropskega parlamenta, ki delujejo v skupini za boj proti raku, vodi pa jih Lojze Peterle – navdušeni so bili nad projektom, češ da je izjemen tako na evropski kot na svetovni ravni.

Pričakujete dober odziv na obeh straneh, med bolniki in zobozdravniki oziroma stomatološkimi timi?

Nad tokratnim odzivom kolegov sem navdušena. Prvič je v projektu sodelovalo 250 zobozdravnikov, danes – pa prijave še sprejemamo – je prijavljenih že 450 ordinacij, kar je 30 odstotkov aktivnih zobozdravnikov. Seveda si želimo tudi dober odziv javnosti in posledično veliko opravljenih preventivnih pregledov.

Kdaj se akcija začne, kako se je mogoče prijaviti na brezplačen pregled, ki bo nekaterim morda rešil življenje?

Konec tega tedna bomo končali s sprejemanjem prijav zobozdravnikov, medtem ko bomo vrata naših ambulant odprli maja. Priprave se začnejo prihodnji teden, natančneje 18. marca – s seminarjem za zobozdravnike, v obliki dodatnega izobraževanja oziroma obnavljanja znanja o raku ustne votline. Na spletni strani zdravniške zbornice imamo posebno rubriko o tem nacionalnem projektu; tam bomo odprli okence za paciente, kjer bo objavljen seznam vseh izvajalcev, ki bodo izvajali brezplačne preglede – v seznamu bosta navedena predvideni dan in termin, rezerviran za preglede. Na tej strani bodo objavljeni tudi kontakti, kje se na pregled naročiti.

Morda pri tem ni odveč spomniti, katere sistemske bolezni se razvijejo zaradi slabe skrbi za ustno zdravje.

Povezave so zelo povedne in skrb vzbujajoče. Vpliv parodontalne bolezni na razvoj drugih resnih obolenj, naj bo to diabetes (te raziskave še potekajo), katero od srčno-žilnih obolenj, možganska kap ali revmatoidni artritis, je pomemben. Rane v obzobnih žepih skrivajo številne bakterije, ki proizvajajo toksine, ti gredo v kri in so lahko mediatorji poslabšanja drugih bolezni, lahko pa tudi spodbudijo njihov nastanek. Prav tako je dokazana povezava med parodontalno boleznijo mame in nizko porodno težo novorojenčka.

Kakšna pa je vaša vizija razvoja slovenskega zobozdravstva in zdravstva na splošno?

Predvsem je treba urediti financiranje, določiti prioritete, odločiti, kaj bomo financirali iz javnih sredstev. V Evropi je kar nekaj dobrih modelov, ni nam treba odkrivati tople vode. Je pa res, da je velika ovira monopol ene zavarovalnice.

Kako komentirate načrte, po katerih zobozdravstveni turizem Slovencev sčasoma ne bo več usmerjen čez mejo, praviloma na Hrvaško, ampak bo Hrvaška prišla k nam?

Živimo v EU in temu se bo treba prilagoditi, vendar ne za vsako ceno. Naša prednost sta strokovnost in kakovost.

Kaj pa konkretne izkušnje, ko se bolniki odločijo za zdravljenje zob v tujini, ki potem na njihovem zobovju pusti nepopravljive posledice?

Skrb za ustno zdravje je vseživljenjski proces, nikakor ne nekaj, kar bi po dolgih letih zanemarjanja lahko na hitro sanirali. Tudi avta ne odpelješ na servis na Hrvaško ali v katero drugo državo – zato, ker je tam servis cenejši. Ne, pelješ ga k mehaniku, ki ga poznaš in mu zaupaš. Seveda je to težko primerjati s skrbjo za zdravje zob, vendar ne smemo pozabiti, da je telo biološki mehanizem, ki se ne more odzvati kar čez noč in sprejeti deset implantatov in protetičnih nadomestkov. Zdrava pamet pove, da organizem tega ni sposoben. Verjeti takim zavajajočim obljubam, ki jih danes mrgoli v oglasih, je zelo naivno. Zato moramo tudi zobozdravniki izpolniti svojo vlogo in poskrbeti za čim boljšo ozaveščenost pacientov, da takim »pravljicam« ne bodo verjeli.

Kakšen je torej vaš recept?

Preventiva, preventiva in še enkrat preventiva! Ljudi moramo naučiti, da bodo skrbeli za svoje zobe, redno, jim dopovedati, da ne potrebujejo ne implantatov ne protetike – toda to lahko dosežemo le z rednimi pregledi pri zobozdravniku, ne glede na to, ali imamo težave ali ne.

Kaj naj naredim, ko se pacient za zobozdravstveni pregled odloči po 15 letih in pričakuje čudež, ozdravitev čez noč? Očitno vse preradi pozabimo, da je vsak človek tudi sam odgovoren za svoje zdravje; če se nekdo odloči, da niti enkrat na leto ne bo obiskal zobozdravnika, je to njegova odločitev. Odločitev, ki zahteva odgovornost za posledice. Z odločitvijo za zdravljenje v tujini, na Hrvaškem, v Bolgariji ali kje drugje, se taka zgodba največkrat še dodatno zaplete. Pojavijo se nove težave – doma, ne v tujini; storitve, nujne za sanacijo zobovja, krije slovenska zavarovalnica, kar ni pravično do drugih bolnikov.

Morda konkreten primer?

Imela sem pacientko, ki je vztrajala, naj ji populim vse zdrave zobe, ker je imela tak strah pred popravljanjem oziroma zdravljenjem zob. Ker sem to iz strokovnih razlogov odklonila, je odšla v Bosno. Tam so ji res populili vse zobe, ji naredili dve totalni protezi – in potem se je vrnila k meni, v solzah, češ, zakaj me ni poslušala. Očitno mi ni zaupala, ne dovolj. Posledice so bile hude, nepopravljive.

Poveden je tudi domači primer trenutno aktualnega oglaševanja zavarovanja Dental za zobozdravstvene storitve na Hrvaškem. Zaradi zavajanja potrošnikov je odbor za zobozdravstvo o tem obvestil zvezo potrošnikov, ta pa je že podala prijavo na tržni inšpektorat.

Res je. Veliko je takih primerov, ko zavarovalnice najdejo tržno nišo in promovirajo zavarovanja za storitve, ki jih je potem tako rekoč v celoti treba plačati. Vzajemna za storitve na Hrvaškem krije en pregled na leto in ortopan, vsakih pet let pa 150 evrov za zobozdravstvene storitve, medtem ko zavarovanec v tem času plača 300 evrov premij, iz svojega žepa pa mora plačati tudi vse zobozdravstvene storitve. Če mu odkrijejo raka ustne votline, mu zavarovalnica izplača 5000 evrov, kar je glede na višino premij zelo malo.

Če se vrneva k preventivni akciji, ki jo pripravljate v maju – kakšni so bili rezultati pred tremi leti?

V sklopu te akcije smo pregledali 33 odstotkov posameznikov, ki niso bili pri zobozdravniku tri leta ali več, kar je velik uspeh. Kar 92 odstotkov od 2000 udeležencev akcije je prišlo na preventivni pregled za zgodnje odkrivanje raka ustne votline, le trije odstotki so si prišli popravit zobe, trije odstotki pa zato, da bi si lahko izbrali zobozdravnika. Od 125, ki smo jih napotili na sekundarno raven, so pri štirih odkrili raka v zgodnji fazi in takoj začeli zdravljenje.

Zato se želim iskreno zahvaliti kliničnemu oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo na ljubljanskem kliničnem centru in predstojniku doc. dr. Andreju Kanskemu, centru za ustne bolezni in parodontologijo na ljubljanski stomatološki kliniki za strokovno podporo projektu, vsem kolegom, ki so se odločili sodelovati v projektu in, seveda, tudi medijem, ki pomagate pri ozaveščanju.