Tiskane izdaje
Mednarodni dan brez diet je nastal leta 1992 na pobudo Mary Evans Young, predsednice britanske skupine »Diet Breakers«.
Za ta korak se je Evansova odločila po osebni izkušnji z anoreksijo. Dan brez diet naj bi predvsem sporočal, da je ključno, da se ljudje poistovetimo, s tem kar smo, in da je prav, da cenimo svoje telo.
Mary Evans vidi v dietah tudi politično, feministično vsebino, kajti če se ženske večino časa sprašujejo »ali naj pojejo piškot ali ne«, jim ostane premalo energije za pomembna življenjska vprašanja.
Osredotočenost na osebni videz kot izraz vrednosti posamezne osebe pa žal podpihujejo oglasi z izrazito suhimi manekenkami.
Organizacija za dan brez diet se zato zavzema za:
• odpravo mnenja, da obstaja »prava« oblika telesa; opozarja na diskriminacijo oseb glede na telesno težo;
•spodbuja življenje brez diet in obsedenosti s težo;
•poziva k natančni preučitvi izdelkov dietne prehrambene industrije;
•pojasnitev, da so diete nasilje nad ženskami;
•sočutje do oseb s prehranskimi motnjami in tistimi, ki se zaradi teže podvržejo kirurškim posegom;
•pomoč osebam, ki trpijo zaradi debelostne diskriminacije.
Manipulacija z zunanjo podobo žensk ostaja problematična v okolju, ki je ekološko močno ogroženo. Morda ni napačna asociacija med planetom Zemlja in ženskami, ki naj bi predstavljale arhetip Zemlje. Destruktivnost, tekmovalnost in gonja za dobičkom puščata usodne posledice na okolju kakor tudi na ženskah. Kajti zdrava hrana in dobro počutje lahko izvirata le iz naravnega in raznovrstnega okolja.
