Tiskane izdaje
Prvega oktobra lani je bila uvedena prva terapevtska skupina zdravil (TSZ), sledilo jih je še pet. Uvedba TSZ pomeni predpisovanje zdravil, ki zdravijo isto bolezen, vsebujejo pa različne učinkovine. Zanje se določi enotna cena oziroma najvišja priznana vrednost (NPV), ki jo krije zdravstveno zavarovanje. »Namen TSZ je prihraniti na račun zmanjšanja velikih, a nerazumnih razlik v cenah primerljivih zdravil za zdravljenje istih bolezni. Sedanje cene nekaterih zdravil so tudi več kot trikrat višje, zato je njihovo plačevanje z javnimi sredstvi negospodarno in neutemeljeno,« so svoje ravnanje utemeljevali na ZZZS. Farmacevtska industrija je temu začela prilagajati cene, pri farmacevtskih velikanih Merck Sharp & Dohme in Servier Pharma pa so se konec lanskega leta temu z upravnima tožbama uprli. Pri Servier Pharmi zadeve ob vložitvi tožbe niso komentirali, pri MSD pa so bili prepričani v končni uspeh. In bili razočarani.
Upravno sodišče je namreč tožbi v delu, kjer se nanašata na sklepe ZZZS o določitvi terapevtskih skupin zdravil, pretekli mesec zavrglo, v delu, kjer se nanašata na določitev najvišjih priznanih vrednosti, pa zavrnilo. Tožeči stranki se imata zdaj možnost pritožiti zoper del sodbe, ki se nanaša na zavrženje, pri čemer ZZZS meni, da nimata možnosti za uspeh in da sta bila sodna spora samo oblika pritiska.
Sporna doplačila
Farmacevtska industrija pa ni bila edina, ki se je postavila na okope. Doplačila pri nekaterih zdravilih so razburila bolnike, prav tako kot tudi nekatere zdravnike. Svarili so, da so učinkovine v zdravilih, ki sicer zdravijo iste bolezni, različne, zato bi lahko nekateri ljudje, ki bodo zaradi doplačil raje vzeli zdravilo, ki ga ne bo treba doplačati, tega slabše prenašali. Na zavodu so prepričani, da so takšni črni scenariji, po katerih naj bi bilo tudi več hospitalizacij, privlečeni za lase. Doslej, v letu dni od uveljavitve TSZ, so bili seznanjeni le z dvema zapletoma. V enem od njih se je bolnik iz principa odločil, da za terapijo ne bo doplačeval in jo je prekinil, terapiji z drugim zdravilom pa se je uprl.
Prve analize kažejo, da se poraba večine zdravil ni pomembno spremenila, prav tako ni zaznati pomembnih sprememb števila uporabnikov zdravil. Nekaj sprememb, ki so posledica doplačil, je le v porabi posameznih zdravil.
Prihranki v
Kritiki TSZ so izpostavljali še, da bo šla večina ustvarjenih prihrankov iz tega naslova v žepe že tako dobičkonosnih zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tega na ZZZS niso nikoli zanikali: do aprila letos so prihranili dobrih deset milijonov evrov, dopolnilne zavarovalnice pa štiri milijone več. Zaradi teh prihrankov in tudi manjših stroškov pri bolniških staležih bo zavod lahko poravnal vse obveznosti do zdravstvenih izvajalcev. Tako naj ne bi imeli težav pri izplačilih plač ali poravnavanju računov do dobaviteljev, lažje bodo na liste uvrščali nova zdravila. Kaj bodo z viškom prihranjenega denarja naredili v zavarovalnicah, se ne ve, glede na sedanje razmere pa se bo težko prelil nazaj v zdravstvo.
V začetku tega tedna so uvedli terapevtsko skupina zdravil s triptani, namenjeno zdravljenju migrenskih napadov. Prihranek zaradi nižjih cen zdravil, ki ga bodo z njo zagotovili obveznemu in dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju, bo na letni ravni znašal približno 336.000 evrov.
