Glavkom ali zelena mrena – skrivni tat vida

Ljubljana – Glavkom je »potuhnjena« bolezen: nima prepoznavnih znakov, napreduje postopoma, brez bolečin in vodi v nepopravljivo okvaro vida. Ta teden je po svetu namenjen ozaveščanju in pomenu zgodnje diagnoze, ki lahko prepreči izgubo vida.

Zaradi (pre)poznega odkrivanja je danes ta bolezen drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Glavkom ima približno 20 odstotkov ljudi, starejših od 40 let. Na svetu je 4,5 milijona ljudi, ki so oslepeli zaradi glavkoma. Čez osem let bo ta številka še veliko večja, dosegla naj bi že 11,2 milijona prebivalstva. Kljub tem skrb vzbujajočim podatkom pa v razvitem svetu še vedno polovica obolelih za glavkomom ostaja brez pravočasne diagnoze, medtem ko je v nerazvitem svetu bolnikov z glavkomom, ki za svojo bolezen ne vedo, kar 90 odstotkov.

Glavkom zajema skupino različnih očesnih bolezni, pri katerih je vidni živec okvarjen na mestu, kjer izstopa iz očesa; najpogostejši je primarni glavkom odprtega zakotja. Pod geslom Ne dopustite, da vam glavkom zatemni življenje ta teden potekajo aktivnosti, s katerimi Svetovno glavkomsko združenje opozarja na naravo bolezni, pri kateri stopnjujoče se okvare vida ni več mogoče popraviti.

Predstojnica Očesne klinike UKC Ljubljana prof. dr. Branka Stirn opozarja, da se glavkom, ki so mu včasih rekli zelena mrena – poimenovanje se bolezni drži še danes –, nemalokrat zamenja s sivo mreno ali katarakto. »V resnici pa sta ti dve bolezni povsem različni. Pri katarakti nastane skalitev očesne leče, a z operacijo – če ni drugih sprememb očesa – je mogoče doseči izboljšanje. Pri glavkomu pa je okvara vidnega živca nepopravljiva.«

Včasih je veljalo, da je za nastanke glavkoma kriv visok očesni tlak. Danes je jasno, da lahko zboli tudi nekdo, ki nima visokega očesnega tlaka. Še vedno pa je med dejavniki tveganja, med katere uvrščajo še starost (glavkom je najbolj pogost po 60. letu), bolezen v ožjem družinskem krogu in visoko kratkovidnost (z dioptrijo nad minus šest), je povedala vodja glavkomske ambulante na omenjeni kliniki doc. dr. Barbara Cvenkel.

Problem pri zgodnjem odkrivanju bolezni je pri nas, denimo, tudi to, da izdano vozniško dovoljenje velja do 80. leta starosti, kar praviloma pomeni, da marsikdo – v prepričanju, da mu vid služi odlično – »pozabi« na temeljit pregled, ker ni obvezen.

Kdaj bi se bilo torej dobro odločiti za pregled? Če ima glavkom kdo v družini, je temeljit pregled nujen okrog 35. leta, sicer pa po 40. letu, hkrati s pregledom, na podlagi katerega oftalmolog praviloma predpiše tudi očala za bližino. »Takrat je idealna priložnost za pregled očesnega ozadja in za določitev očesnega tlaka,« poudarja dr. Stirnova. A v praksi ni tako, sicer bi pri mnogih glavkom odkrili v začetni fazi, tako pa se to najpogosteje zgodi po naključju. V okviru prve presejalne akcije za odkrivanje glavkoma bodo ta teden na očesni kliniki pregledali približno sto ljudi. Oftalmologi upajo, da se bo akcija v prihodnje razširila po vsej Sloveniji.