Hepatitis C: pravočasno odkritje okužbe ključno

Na svetu živi 37 milijonov ljudi z virusom HIV in 520 milijonov s hepatitisom B ali C.

Objavljeno
16. november 2015 20.56
Diana Zajec, zdravje
Diana Zajec, zdravje
Ljubljana – Na stari celini vsako leto zaradi posledic kroničnega hepatitisa C umre dvakrat več bolnikov kot zaradi aidsa. V Sloveniji je z virusom hepatitisa C okuženih najmanj 10.000 ljudi – a med njimi jih večina (okoli 70 odstotkov) tega sploh ne ve. Zato je testiranje ključnega pomena.

Pripravljenost na cepljenje in testiranje ni na visoki ravni, zato je ob bližajočem se evropskem tednu testiranja prvič padla odločitev, da testiranju na hiv dodajo še testiranje na okužbo z virusoma hepatitisa B (HBV) in hepatitisa C (HCV). Kot pojasnjuje prof. dr. Mojca Matičič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, pri njih akcije testiranja na hepatitis C (do zdaj vedno ob svetovnem dnevu hepatitisa) izvajajo že od leta 2007. Doslej se je testiralo 5000 ljudi, okužbo so odkrili pri 1,9 odstotka udeležencev.

Zakaj testiranje

Tveganju za tovrstno okužbo je izpostavljen vsak, ki je kadarkoli pred letom 1993 prejel kri ali krvne pripravke, pa tudi tisti, ki se je odločil za pirsing, tetoviranje ali akupunkturo, a prebadanje kože oziroma sluznic ni bilo izvedeno profesionalno, kdor se zdravi z dializo ali ima presajen organ, ima hemofilijo ali je imel kadarkoli v preteklosti tvegane oziroma nezaščitene spolne odnose. Okužbo lahko povzroči tudi, denimo, souporaba pripomočkov za osebno higieno. Hepatitisa B in C se namreč, tako kot hiv, prenašata neposredno z vnosom okužene krvi v telo, z nezaščitenim spolnim stikom z okuženo osebo ali pa z okužene matere na otroka.

Okužbo je mogoče preprečiti z izogibanjem tveganemu vedenju. Če se to zgodi, pa še vedno ni prepozno za pravočasno preverbo zdravstvenega stanja; zdravljenje je lahko resnično učinkovito, a to obolelemu ne pomaga, če ne pozna diagnoze.

Na svetu živi 37 milijonov ljudi s hivom in 520 milijonov s hepatitisom B ali C. S HCV se samo v Evropi vsako leto okuži približno 30.000 ljudi (na svetu od tri do širi milijone), zlasti mladih. Virus se razmnožuje v jetrnih celicah, bolezen lahko dolgo ostane skrita, brez značilnih znakov, a sčasoma se pri večini obolelih za hepatitisom razvije kronično vnetje jeter, ki lahko povzroči odpoved delovanja jeter (cirozo), raka na jetrih ali smrt.

Protivirusno zdravljenje

Cepiva proti hepatitisu še ni, vendar ga medicina, kot pojasnjuje Mojca Matičič, bolj ali manj uspešno zdravi že skoraj dve desetletji. »Do zdaj je bilo zdravljenje zelo zahtevno in do bolnika neprijazno, saj je bilo dolgotrajno, v obliki tablet in injekcij interferona alfa s številnimi stranskimi učinki. Od avgusta pa imamo na voljo novo, izredno učinkovito zdravljenje, s katerim lahko bolezen povsem pozdravimo pri skoraj vseh bolnikih,« poudarja infektologinja in doda, da je zdravljenje z novim zdravilom bistveno krajše, spremlja pa ga manj stranskih učinkov.

Slovenija se je po uspešnosti zdravljenja hepatitisa C že doslej uvrščala v svetovni vrh, in to po zaslugi modela, po katerem se zgledujejo druge države. »Odslej pa bomo lahko pozdravili skoraj vsakega bolnika, pri katerem bolezen še ni dokončno okvarila organa. Zdravljenje hepatitisa C je postalo najučinkovitejše protivirusno zdravljenje v celotni medicinski zgodovini,« pojasnjuje prof. Matičičeva. Pri tem pa opozori ne morejo pomagati tistim, ki so okuženi, a tega ne vedo. Zato svetuje testiranje, ki je brezplačno in, kar je za marsikoga bistveno bolj pomembno – anonimno.