Mojca Vozel, raziskovalka prehrane: Imunski sistem je doma v črevesju

»Ni dobro, da gre otrok v vrtec prvi dan, ko ni več kužen, saj je v resnici še vedno bolan.«

Objavljeno
27. januar 2015 11.12
Klara Škrinjar, notranja politika
Klara Škrinjar, notranja politika
Mojca Vozel, magistrica ekonomskih ved, svetovalka za dojenje, raziskovalka prehrane, soustanoviteljica gibanja Naravna imunost in mati štirih otrok, pove, da se imunski sistem otroka razvija vse predšolsko obdobje, zato so ta leta ključna za prihodnje zdravje.

Materino mleko je prva popolna tekočina za otroka, saj vsebuje tudi protitelesa in encime, kajne?

Materino mleko ni samo hrana, ampak podporni imunski sistem, ki ga mati daje otroku ves čas dojenja. To ne pomeni, da dojeni otrok ne more zboleti. Gre za dva procesa. Mati preko mleka otroku dostavlja idealno kombinacijo hranil, ob katerih otrok raste, se krepi in tudi pozdravi, če zboli. Encimi so pri tem zelo pomembni, saj izvajajo vse kemijske procese v telesu. So le v naravni hrani, ki ni segreta prek telesne temperature. Hkrati materino telo tvori protitelesa »po naročilu«. Zaradi telesnega stika in sesanja prepozna informacijo o bolezni in v mleku tvori protitelesa proti natanko tej bolezni. Dojeni otrok prejme specifična protitelesa in pogosto ostane zdrav, tudi če zbolijo sorojenci ali če zboli mati.

Pri enem letu gre večina v vrtec in velikokrat so bolni, sploh pozimi.

Človek živi v skupnosti, vendar vse ni tako preprosto, ko se zdi na prvi pogled. Otroka ne napadejo mikrobi, ki nanj »skočijo« z drugega otroka ali iz zraka. Bolezni najprej nastajajo v nas, postopoma. Zaradi podobne prehrane, podobnega pomanjkanja in podobnih toksinov iz okolja se pri otrocih razvijajo podobna bolezenska stanja. Zdrav malček, ki nima prehranskega pomanjkanja, uživa prvovrstno hrano, kar je danes redko, v telesu nima (toliko) toksinov, kljub prisotnosti vseh mogočih mikrobov, ne zboli ali le redko in se hitro pozdravi. Poznam veliko otrok, ki v vrtcu ne zbolevajo. Seveda so otroci različni. Nekdo hitro razvije akutno stanje, denimo vročino, virozo, vnetje, in se prek bolezni nato hitro očisti, drugi pa dolgo ne zboli, toda to ne pomeni, da je vedno zdrav. Bolezen kot proces razumemo, če se zavedamo, da strupene snovi pijemo in jemo, vdihavamo, vsrkavamo skozi kožo in da vse to tlakuje teren za bolezen. Tako tudi laže ukrepamo in se ne vdajamo v usodo, češ, saj vendar ni mogoče narediti ničesar. Starši lahko naredimo veliko.

Kaj bi izpostavili, če vas prosim za tri napake, ki jih starši delamo in zaradi katerih otroke morda hitreje premagajo virusi in bakterije?

Bolezni ne razumem kot premoč mikrobov. Bolezen je pot, po kateri se telo poskuša očistiti. Včasih je lahko res težka pot in vedno tega ne moremo preprečiti, sploh če naravne procese blokiramo z vsemi mogočimi zdravili, če telesu ne dovolimo razviti niti vročine. Vročina je učinkovita notranja samoregulacijska peč, ki otroku z normalnim imunskim sistemom zelo pomaga ozdraveti. Staršem priporočam, naj razmislijo o resnični vlogi vročine pri boleznih in se poučijo o njej. Mnogo babic še ve, da moraš otroka z vročino dobro pokriti in mu dajati vitaminske napitke. Drugo, kar se mi zdi izjemno pomembno, je dovolj časa za okrevanje. Ni dobro, da gre otrok v vrtec prvi dan, ko ni več kužen, saj je v resnici še vedno bolan. Če želimo imeti res zdravega otroka, spoštujmo njegovo potrebo po okrevanju, ki traja približno toliko časa, kot je trajala akutna faza bolezni. In tretjič, več pozornosti namenite temu, kaj vnašate v njegovo telo. Če je le mogoče, se izognite nepotrebnim zdravilom, umetnim dodatkom, procesirani hrani, sladkor nadomestite z nesegretim medom, sladkarije pripravite doma ali jih zelo pozorno kupujte. Otrok potrebuje tudi veliko ljubezni in spanja, saj stres bistveno poveča možnosti, da bo zboleval.

Poudarjate, da danes ni nič boljše kot pred sto leti, ko gre za prehranjenost z maščobnotopnimi vitamini A, D, E in K, ker da so generacije otrok in mater kronično podhranjene s temi vitamini. Kakšna hrana krepi?

Hrana naj bo polna encimov, to zagotovite že s sadjem ali sadno solato. Pripravite jo z medom, cimetom in limono, ne s sladkorjem. Uporabljajte veliko naravnih maščob, ki jih ne segrevate: surovo kislo smetano, surovo maslo, hladno stisnjeno kokosovo, mandljevo, oljčno, orehovo ali drugo nerafinirano olje. Ta olja čistijo strupene snovi, pomirjajo in dajejo energijo. Nekatere matere pripravljajo sadno-zelenjavne smutije, druge dodajajo cvetni prah. Cimet, ingver, sok limete, nesegreti med so naravni antibiotiki, s katerimi se lahko okrepimo in zdravimo. Krepi nas tudi fermentirana hrana. Zelo preprosto je narediti domače kislo mleko iz surovega mleka, ki ste ga pustili na kuhinjskem pultu ali blizu tople peči. Na peči encime poškodujemo. Majhnim otrokom, ki jim kisel okus ni preveč všeč, vmešamo žlico domačega nesegretega medu. Ne pozabimo na probiotike iz kislega zelja in repe in drugo podobno hrano. Imunski sistem je doma v črevesju.