Tiskane izdaje
Nove kavbojke so marsikoga že razočarale, saj barve niso spuščale le pri pranju, ampak tudi pri nošenju. Kakšne utegnejo za povrhu še smrdeti, tiste iz svetlejšega džinsa pa, če jih namočimo v vodi, to ponavadi izdatno obarvajo v rumeno ter oddajajo jedek vonj po belilu. Kako varno jih je potem sploh nositi?
Okoljevarstvene in humanitarne organizacije opozarjajo na škodljive vidike industrije džinsa – za izdelavo para kavbojk je potrebnih več tisoč litrov vode, tovarniške odplake zastrupljajo lokalno okolje, delavci zaradi peskanja s kremenčevim peskom, s čimer dosežejo oguljen videz, obolevajo za silikozo in umirajo –, pa tudi na to, da kavbojke pogosto vsebujejo težke kovine ter da so pobarvane s sintentičnim indigom, pri proizvodnji katerega se uporabljajo strupene snovi. Zato se kaže vprašati, ali nam ta razširjeni modni kos, ki je v neposrednem stiku s kožo polovico dneva, utegne škoditi.
Mag. Viviana Golja s Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje na to vprašanje odgovarja pritrdilno, a dodaja, da danes ni zaznati večjih količin težkih kovin v tekstilu. V preteklosti so bile znane akutne zastrupitve z živim srebrom, imenovane tudi norost klobučarjev, saj so pri proizvodnji klobukov uporabljali živosrebrove soli. A te spojine so že sedemdeset let prepovedane. »V oblačilih so najbolj problematične rakotvorne in mutagene spojine aromatski amini, ki nastanejo pri razpadu azobarvil. Ta barvila so v Evropi prepovedana, v državah v razvoju pa ne. Vendar vse, kar prihaja iz Kitajske, ni nujno škodljivo, saj je to velika država z dobrimi in slabimi praksami, evropski sistem hitrega obveščanja (RAPEX) pa evropske potrošnike že desetletje obvešča o nevarnih neživilskih izdelkih na evropskem trgu, tudi našem. Najbolj pod drobnogledom so izdelki za otroke, ki so najbolj ranljiva skupina,« pojasnjuje sogovornica. Evropa je pri zmanjševanju tveganja za zdravje in okolje v zadnjega pol stoletja storila ogromno, zato so izdelki tukaj že zaradi strožje zakonodaje, praviloma varnejši za uporabo, poleg tega so bolj ozaveščeni otrošniki, poudarja sogovornica. Kot veli zdrava pamet, se je oblačilom, ki imajo (neprijeten) vonj, bolje izogniti in jih ne kupiti. Če spuščajo barvo (to velja tudi za čevlje) po več pranjih, morda je ta celo neškodljiva, se jih kaže znebiti. Pogosto smo v stiku s škodljivimi snovmi, ki jih sploh ne zaznamo.
Pred nošenjem oprati
Po besedah Viviane Golja v oblačilih najpogostje odkrijejo fomaldehid in aromatske amine ter sredstva proti plesnim, ki jih uporabijo zaradi dolgih transportnih poti in skladiščenja, vsak kos pa kaže pred nošenjem oprati, saj je marsikaj mogoče izprati že z nekaj pranji. »S pranjem pa ni mogoče povsem odstraniti ftalatov, hormonskih motilcev, ki se neprestano izločajo iz debelo potiskanih slik na majicah in pižamah. Problematični so nekateri usnjeni izdelki, v katerih so lahko ostanki rakotvornih kromovih spojin. Vendar se je treba zavedati, da je okrog nas nešteto spojin. Ali bodo na nas škodljivo vplivale, pa je odvisno tudi od količine, s katero pridemo v stik, ne samo od vrste spojine. Izpostavljenost je najbolj intenzivna v proizvodnji, zato morajo biti ustrezno zaščiteni predvsem delavci,« še poudarja.
Področje nevarnih kemikalij v tekstilu pri nas ureja in nadzoruje Urad za kemikalije RS in izvaja redne inšpekcijske nadzore po Uredbi EU REACH (registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij) in Zakonu o splošni varnosti proizvodov. Kot so pojasnili, so leta 2012 testirali 20 naključno izbranih kosov oblačil, ki prihajajo v neposreden stik s kožo; tako moška in ženska kot otroška oblačila, predvsem spodnje perilo, majice in pižame, iz večjih in najbolj priljubljenih veleblagovnic in trgovin v Ljubljani. Izbrali so cenovno dostopne kose, v pristojnem laboratoriju pa preverjali vsebnost škodljivih azobarvil in rakotvornega šestvalentnega kroma. Noben od vzorcev ni bil pozitiven, torej ni presegal vrednosti, določenih kot tveganih za zdravje. Enako je bilo z vzorci usnjene obutve leto pozneje. Dvajset cenovno dostopnih vzorcev usnjenih čevljev, v katerih so preverjali prisotnost šestvalentnega kroma, folmaldehida in konservansa proti plesni dimetilformamida, je bilo na testu negativnih. Pri letošnjem preverjanju vsebnosti kadmija, svinca in niklja v bižuteriji pa se je pokazalo, da so bile pri približno tridesetih odstotkih vzorcev presežene dovoljene vrednosti kadmija in svinca, medtem ko je bil nikelj v vseh 20 vzorcih v dopustnih mejah. Tudi nekaj vzorcev elektronske opreme, ki so jo pod drobnogled vzeli letos, je presegalo dopustne vrednosti svinca. Kavbojk še nikoli niso vzorčili, a po vsej verjetnosti bo prihodnje leto znova na vrsti nadzor oblačil.
Kot bumerang
Bolj odgovorno je treba kupovati tudi z mislijo na okolje, saj se škodljive snovi iz industrijskih obratov kopičijo v vodi, zraku, zemlji in se nalagajo v živih organizmih, tako da se kot bumerang prej ali slej vrnejo k človeku, opominja Viviana Golja. Na to opozarja tudi Greenpeace, ki je pred petimi leti začela kampanjo Detox (Razstrupitev), v okviru katere se zavzema za odpravo uporabe strupenih kemikalij v proizvodnji oblačil ter obutve do leta 2020, h kateri so se že pridružila podjetja in znamke Inditex, Nike, Puma, Adidas ...
Letos so v okviru kampanje Detox Outdoor opozorili na globalno prisotnost nevidnih per- in polifluoriranih kemikalij (PFC), ki se uporabljajo pri industrijskih procesih ter oblačilih in obutvi, odpornih na vodo in umazanijo. Ko se PFC sprostijo v okolje, se v njem razpršijo in se razgrajujejo zelo počasi. Nekateri škodujejo reproduktivnim organom, povzročajo rast tumorjev in vplivajo na hormonski sistem. Maja in junija 2015 se je osem Greenpeaceovih ekip podalo v najbolj odročne kotičke na tri celine, kjer so zbrali vzorce vode in snega ter v njih analizirali koncentracije per- in polifluoriranih kemikalij. Njihovo prisotnost so potrdili v vseh vzorcih. Januarja bodo znani še rezultati testiranja prisotnosti PFC v 40 izdelkih znamk The North Face, Columbia, Patagonia, Jack Wolfskin, Mamut in Haglöfs. Na trgu že obstajajo na vodo odporni izdelki, ki teh snovi ne vsebujejo, odprave Greenpeaca pa so bile z njihovim preizkusom, tudi v ekstremnih razmerah zadovoljne.
