Tiskane izdaje
Bolniki z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), težko nevrološko boleznijo, po postavljeni diagnozi v povprečju živijo vsega dve do pet let. Več kot 50 odstotkov jih ne živi niti tri leta in okrog petina jih živi pet let po tem, ko zbolijo. Po teh petih letih odstotki preživelih močno padajo. Zdravstvene statistike kažejo, da manj kot pet odstotkov obolelih živi 20 let.
Potem se pojavi Stephen Hawking, ki je to mejo dveh desetletij presegel že dvakrat - prvič leta 1983 in nato leta 2003. In danes, leta 2015, se zdravniki še vedno čudijo, da živi tako dolgo in pravijo, da za tak primer še nikoli niso slišali. Teoretski fizik je danes star 73 let, zbolel pa je pri 21 letih.
»On je izjemen,« je pred leti izjavil Nigel Leigh, profesor klinične nevrologije iz Londona za časopis British Medical Journal in dodal, da pri njem niso nenavadna samo leta, temveč tudi relativno stabilno stanje. Nekaj let pozneje, ko je Hawking dopolnil 70 let, so se zdravniki in znanstveniki še bolj čudili in se še vedno čudijo.
Kaj je torej tisto, kar znanega fizika razlikuje od drugih bolnikov? Zgolj sreča? Kakovostna skrb, ki si jo lahko privošči? Pred dnevi so na to poskušali odgovoriti pri Washington Postu in v članku navedli, da je celo sam Hawking, ki zna pojasniti skrivnosti vesolja, previden, kadar govori o svojem zdravju. »Morda je razlog slaba absorpcija vitaminov,«, je lakonično odgovoril.
Hawkingova bolezen je bila od začetka drugačna in to, pravijo znanstveniki, lahko deloma pojasni fizikovo čudežno dolgoživost. Prva razlika je, da je Hawking zbolel pri 21 letih, v povprečju pa ljudje zbolijo pri 55 letih. »V tretjem letniku na Oxfordu sem opazil, da sem vse bolj nespreten, padal sem brez razloga,« je nekoč napisal Hawking. Zdravniški testi so potrdili, a gre za bolezen gibalnih nevronov, kar je bil za mladeniča velik šok. Toda prav mladost mu je bila v prid. »Ugotovili smo, da je preživetje pri mladih bolnikih izrazito večje in da je v nekaterih primerih daljše od desetih let. Pri ljudeh, ki zbolijo mladi, je bolezen nekoliko drugačna in napreduje počasi, ne vemo pa, zakaj,« je dejal profesor Legh za British Medical Journal. Leo McCluskey, profesor nevrologije na univerzi v Pennsylvaniji, razlaga, da ALS praviloma ubija na dva načina - bodisi zataji dihanje zaradi odpovedi mišic, ki ga uravnavajo, bodisi zaradi dehidracije in podhranjenosti zaradi atrofije mišic za požiranje.
Če ne pride do teh dveh težav, je potencialno mogoče živeti vrsto let. McCluskey pravi, da Hawkinga ne pozna osebno in ne ve, kako so ga zdravili, če pa zares diha brez respiratorja, gre po profesorjevem mnenju za posebno obliko ALS, katere podrobnosti ne zna nihče pojasniti.
