Tiskane izdaje
V poletnih mesecih nas na izletih v naravi pogosto doleti vbod klopa, ki lahko prenaša povzročitelje številnih bolezni.
V naših krajih sta najpogostejši lajmska borelioza in klopni meningoencefalitis.
Povzročitelj slednjega je virus klopnega meningoencefalitisa, ki je razširjen v srednji, severni in vzhodni Evropi. Pri nas je največ prijavljenih primerov v gorenjski, osrednjeslovenski, savinjski in koroški regiji.
Do okužbe večinoma pride zaradi vboda okuženega klopa, prenos pa je v redkih primerih možen tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka oziroma mlečnih izdelkov okuženih živali. Bolezen se pojavlja sezonsko, v toplejših mesecih, pogosteje zbolijo moški.
Klinična slika
Okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa pri večini okuženih poteka brez kakršnih koli težav (simptomov) ali z neznačilno vročinsko boleznijo.
Redkeje je bolezen dvofazna in je njen potek težavnejši. Med okužbo (vbodom klopa) in izbruhom bolezni mine od 7 do 14 dni. Pri bolniku se pojavijo neznačilni bolezenski znaki, ki so podobni gripi. Običajno ima vročino, glavobol, bolečine v mišicah in toži zaradi slabega počutja. Lahko ima tudi znake prehlada, bolečine v trebuhu ter slabost z bruhanjem in drisko. Ti bolezenski simptomi trajajo nekaj dni in spontano minejo.
Po prostem obdobju, ki traja do 20 dni in v katerem se bolnik dobro počuti, se pojavijo znaki prizadetosti različnih struktur osrednjega živčevja. Kadar bolnikove težave kažejo na omejenost okužbe na možganske ovojnice (meninge), bolezen imenujemo meningitis. Če pa so težavam pridruženi tudi znaki okužbe možganskega tkiva, govorimo o meningoencefalitisu.
Za virusni meningitis so značilni:
• povišana telesna temperatura,
• glavobol,
• »trd vrat« (pozitivni meningealni znaki),
• slabost in bruhanje,
• utrujenost in slabo počutje,
• bolečine v mišicah in kosteh.
Pri meningoencefalitisu lahko poleg zgoraj naštetih simptomov in znakov opazimo še nekatere od naslednjih:
• zmedenost, zaspanost in druge motnje zavesti,
• nenavadno vedenje,
• bolnika moti svetloba (fotofobija),
• motnje govora,
• tresenje (tremor) rok in jezika,
• motnje ravnotežja,
• krči.
Pri redkih bolnikih se naštetim znakom pridružijo še ohromitve nekaterih mišičnih skupin ali znaki vnetja hrbteničnih živcev, srca, jeter in drugih organov.
Zdravljenje
Za okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa ni specifičnega zdravljenja.
Bolnika sprejmemo v bolnišnico, mu lajšamo simptome z zdravili proti vročini in bolečinam ter skrbimo za zadostno uživanje tekočin (hidracijo).
Če je potrebno, mu zagotovimo dihalno podporo in rehabilitacijo s fizioterapijo.
Bolniki večinoma ozdravijo brez posledic, pri nekaterih pa so tudi čez nekaj mesecev še prisotne težave, najpogosteje glavobol, utrujenost in motnje koncentracije.
Zaradi klopnega meningoencefalitisa umre približno 1% bolnikov.
Preprečevanje
Za preprečevanje okužbe veljajo vsi ukrepi za zaščito pred vbodi klopa, ki smo jih opisali že v prispevku o lajmski boreliozi.
Za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je na voljo učinkovito cepivo.
Cepljenje se priporoča vsem po dopolnjenem enem letu starosti, ki živijo ali obiskujejo območja, kjer se bolezen pojavlja. Za zaščito so potrebni trije odmerki.
Najprimernejši čas za začetek cepljenja je pozimi in zgodaj spomladi. Ponovno poživitveno cepljenje je potrebno po treh letih, kasneje pa na pet let (pri starejših od 50 oz. 60 let na tri leta).
Cepljenje ni primerno za tiste, ki so imeli hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali z znano hudo alergijo na jajčne beljakovine in tiste ljudi, ki imajo v času cepljenja akutno obolenje z vročino (v tem primeru datum cepljenja prestavimo).
***
Avtorica prispevka je zdravnica.
