Kako si pomagamo: Pogosti zapleti virusnih okužb dihal pri otrocih

Objavljamo prvega iz serije prispevkov o pogostih otroških obolenjih ter zdravniških nasvetih za njihovo prepoznavanje, preprečevanje, lajšanje in zdravljenje.

Objavljeno
07. maj 2013 11.12
*grca* Debeli rtič - predstavitev oboljenja z astmo
M. K.
M. K.

Slabo počutje, izcedek iz nosu, pekoče bolečine v žrelu, kihanje, kašelj in povišana telesna temperatura so znaki okužbe dihal, ki jih nekajkrat letno izkusimo skoraj vsi.

Ker večino okužb, ki potekajo s takimi znaki, povzročajo virusi, antibiotiki pri zdravljenju niso učinkoviti in jih zdravniki v teh primerih ne predpisujejo.

Bolezen mine v nekaj dneh, hujši in daljši potek ima lahko pri majhnih otrocih, ki z virusi prihajajo v stik prvič, ter pri imunsko oslabelih bolnikih.

Večina virusnih okužb dihal je nezapletenih, lahko pa jih zapletejo dodatne bakterijske okužbe.

Kdaj pomislimo na bakterijski zaplet virusne okužbe dihal?

•Vztrajanje povišane telesne temperature brez izboljšanja več kot nekaj dni

•Visoka telesna temperatura, ki jo le težko znižamo z zdravili ali hlajenjem

•Ponoven porast telesne temperature po predhodnem izboljšanju

•Izgled »zelo bolnega otroka«

•Bolečine v ušesu

•Spremembe kašlja ali bolečine v prsnem košu ob globokem dihanju in kašlju

 

Akutno vnetje srednjega ušesa

Kaj ga povzroča?

Virusno in/ali bakterijsko vnetje prostora za bobničem imenujemo vnetje srednjega ušesa ali strokovno otitis media acuta.

Najpogosteje se pojavi po virusni okužbi zgornjih dihal, pri kateri pride do nabrekanja sluznice nosu in žrela ter zmanjšanja lokalnih obrambnih mehanizmov organizma za boj proti bakterijam, ki so v nosu sicer normalno prisotne.

Virusna okužba pripomore tudi k slabšem delovanju Evstahijeve cevi (ki povezuje nosni del žrela in srednje uho ter ga prezračuje), zaradi česar se začne v srednjem usešu nabirati tekočina.

Ta je v začetku navadno sterilna, kasneje pa se lahko v njej namnožijo bakterije, ki tja prispejo iz nosnega dela žrela. Ker je Evstahijeva cev pri otrocih krajša, se akutno vnetje ušes največkrat pojavlja pri otrocih med 6. mesecem in 2. letom starosti, redkeje pri predšolskih otrocih, pri večjih otrocih in odraslih pa zelo redko.

Akutno serozno (nebakterijsko) vnetje srednjega ušesa s pordelim bobničem in tekočino v srednjem ušesu je ob prehladih relativno pogosto, saj naj bi se pojavljalo pri tretjini do polovici mlajših otrok s prehladnim obolenjem.

Akutno bakterijsko vnetje z izbočenjem bobniča, gnojem v srednjem ušesu ali gnojnim iztokom iz ušesa pa je redkejše.

Simptomi in znaki bolezni

Težave, ki jih povzroča vnetje srednjega ušesa, se najpogosteje pojavijo nekaj dni po začetku prehladnih znakov.

Nanj pomislimo pri otrocih, ki tožijo za bolečinami v ušesih, imajo vročino ali nenadno izgubo oz. oslabelost sluha.

Pri manjših otocih, ki še ne govorijo, lahko opazimo, da se vlečejo za uho ali po njem udarjajo z dlanjo, so bolj razdražljivi, zavračajo hranjenje in slabše spijo.

Včasih je prvi nedvoumni znak bolezni iztok gnojave vsebine iz sluhovoda.

Zdravljenje

Več raziskav je pokazalo, da velik del vnetij srednjega ušesa pri otrocih mine spontano, brez antibiotičnega zdravljenja, v nekaterih primerih pa vnetje zdravimo z antibiotiki.

Antibiotik večinoma prejmejo otroci mlajši od 6 mesecev. Zdravnik se lahko odloči tudi za opazovanje ter predpiše le protibolečinsko terapijo in otroka naroči na kontrolni pregled čez 24-72 ur.

Antibiotik nato predpiše, če v tem času ne pride do izboljšanja. V tem primeru je seveda naloga staršev, da otroka skrbno opazujejo ter ob morebitnem poslabšanju pripeljejo na ponovni pregled.

Preprečevanje

Pri majhnih otrocih je preprečevanje vnetij srednjega ušesa usmerjeno predvsem v zmanjšanje pogostnosti okužb zgornjih dihal, kar dosežemo z dosledno higieno rok, izogibanjem stikom z bolnimi odraslimi ali starejšimi otroci ter izogibanjem krajem, kjer se zadržuje veliko ljudi. Če do okužbe dihal pride, skrbimo za redno čiščenje nosu s fiziološko raztopino in pravilno izpihovanje sluzi iz nosu.

Preventivno antibiotično zdravljenje je smiselno le v izjemnih primerih ob zelo pogostih ponovitvah vnetij, pred tem se običajno svetuje cepljenje proti pnevmokoku ter pregled pri specialistu otorinolaringologije, ki lahko v uho vstavi timpanalne cevke.

Splošni ukrepi, ki lahko zmanjšajo pogostnost in resnost okužb srednjega ušesa so še izogibanje izpostavljenosti tobačnemu dimu ter dojenje vsaj do 6. meseca starosti.

 

Akutni bakterijski sinuzitis

Kaj ga povzroča?

Virusna okužba dihal je, poleg alergij, najpogostejši dejavnik tveganja za razvoj bakterijske okužbe sluznice obnosnih votlin (z zrakom napolnjenih votlin v kosteh lobanje), kar imenujemo akutni sinuzitis.

Zaplet je relativno redek, saj ocenjujejo, da pride do bakterijske okužbe le pri približno 5% otrok, ki pred tem prebolevajo vnetje obnosnih votlin povzročeno z virusi.

Podobno, kot pri nastanku vnetja srednjega ušesa, tudi pri vnetju sluznice obnosnih votlin pride do nabrekanja sluznice, povečanja viskoznosti sluzi ter slabšega odtoka te sluzi iz obnosnih votlin, kar omogoči ugodno okolje za razrast bakterij.

Najpogostejši bakterijski povzročitelji so Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae in Moraxella catarrhalis, ki sicer lahko naseljujejo sluznico nosnega dela žrela.

Simptomi in znaki bolezni

Na bakterijsko okužbo obnosnih votlin kot zaplet virusne okužbe posumimo pri otroku, ki ima več kot 10 in manj kot 30 dni trajajoče znake okužbe zgornjih dihal z izcedkom iz nosu (vodenim ali gnojnim) in/ali kašeljem (suhim ali sočnim), ki ne kažejo izboljšanja.

Če ima vročino, je ta navadno nizka, in tudi sicer otrok ne deluje hudo bolan. O tem zapletu razmišljamo tudi, kadar po prehodnem izboljšanju simptomov in znakov prehlada pride do poslabšanja v obliki ponovnega porasta telesne temperature, glavobola, povečanega izločka iz nosu ter pojava ali poslabšanja kašlja.

V redkejših primerih je vnetje obnosnih votlin že v začetku bolezni povzročeno z bakterijami, takrat se bolezen kaže z visoko telesno temperaturo, ki vztraja več kot 3 ali 4 dni ter gostim, gnojnim izločkom iz nosu.

Zdravljenje

Bakterijske okužbe obnosnih votlin pri otrocih zdravimo z antibiotiki v obliki sirupa ali tablet ter ukrepi za blaženje simptomov (nižanje telesne temperature in čiščenje nosu s fiziološko raztopino).

Otrok, ki je bil v preteklosti že zdravljen zaradi alergijskega rinitisa lahko prejme poleg antibiotike še glukokortikoidni sprej za nos. Uporaba dekongestivov in antihistaminikov v obliki kapljic ali spreja se pri otrocih odsvetuje, saj ni dokazov o njihovi učinovitosti.

Zdravljenje akutnega sinuzitisa navadno ne zahteva bolnišnične oskrbe.

 

Bakterijska pljučnica

Kaj jo povzroča?

Tako kot akutno vnetje srednjega ušesa, lahko tudi pljučnico povzročajo virusi in/ali bakterije.

Virusna okužba oslabi obrambne sposobnosti imunskega sistema ter poškoduje celice sluznice, na katerih se nato lažje razmnožujejo bakterije, ki se sicer večinoma zadržujejo v nosnem delu žrela.

Bakterijska pljučnica je redek zaplet virusne okužbe dihal, nekoliko pogosteje se pojavlja po preboleli gripi ali okužbi z respiratornim sincicijskim virusm (RSV). Bakterije, ki tovrstno pljučnico najpogosteje povzročajo, so Streptococcus pneumoniae (pnevmokok), Staphylococcus aureus in Hemophilus influenzae.

Simptomi in znaki bolezni

Visoka vročina (lahko z mrzlico) in kašelj sta najpogostejša znaka bakterijske pljučnice.

Pri hudi okužbi se lahko pojavijo tudi bolečine v prsnem košu ob kašlju in globokem dihanju ter hitro dihanje in hiter srčni utrip.

Pri manjših otrocih so poleg povišane telesne temperature lahko prisotni neznačilni znaki kot so slabost in bolečine v trebuhu, slabši apetit, nerazpoloženost, zaspanost in nezanimanje za okolico, kašelj pa je v nekaterih primerih lahko tudi odsoten ali blag.

Zdravljenje

Pri močnem kliničnem sumu ali dokazani bakterijski pljučnici otroka zdravimo z antibiotiki, ki jih izberemo glede na njegovo starost, opravljena cepljenja ter resnost okužbe.

Blage okužbe lahko zdravimo z antibiotiki v obliki sirupa ali tablet doma, hujše okužbe pa zdravimo v bolnišnici, kjer bolnik nekaj dni prejema antibiotik v žilo, nato pa zdravljenje z antibiotikom per os (»skozi usta«) nadaljuje doma.

Ob sočasnem prebolevanju gripe lahko v določenih primerih prejme tudi protivirusna zdravila.

Ob visoki telesni temperaturi skrbimo za njeno zniževanje ter uživanje zadostnih količin tekočine. Zdravljenje nezapletenih pljučnic z antibiotiki navadno traja 7 do 10 dni, v primeru zapletov je antibiotično zdravljenje lahko daljše.

Preprečevanje

Cepljenje otrok po priporočenem programu in dodatno cepljenje proti pnevmokoku ter redno cepljenje otrok in odraslih proti gripi je zaenkrat edini učinkovit način zmanjševanja možnosti pojava bakterijske pljučnice kot zapleta virusne okužbe dihal.

Cepiv proti drugim bakterijskim in virusnim povzročiteljem še ni.

***

Avtorica prispevka je zdravnica.