Kdo si želi šopek pesticidov za valentinovo?

Najnovejše raziskave namreč kažejo, da vlade in cvetlične farme svoje delavce izpostavljajo zdravstvenim tveganjem. Evropsko unijo pozivajo, naj s konsistentno politiko poskrbijo za zmanjševanje uporabe strupenih pesticidov pri proizvodnji cvetja in strožji nadzor nad njihovimi ostanki na cvetju, pa tudi za obvezno označevanje izvora. Pozivajo javne ustanove, cvetličarne in kupce, naj posegajo zgolj po družbeno in okoljsko prijazno vzgojenem cvetju.

Kampanja se je ukvarjala z vplivom pesticidov na zdravje delavcev na ugandskih cvetličnih farmah. Ugotovili so, da je večina delavk zaradi neprimerne zaščite opisala tipične simptome ob zastrupitvi s pesticidi: respiratorne težave, kožne spremembe, glavobole in nespečnost.
»Nezadostna zdravstvena zaščita in slabo zdravstveno stanje delavk kažeta na brezbrižnost nadrejenih. Za nameček se izogibajo minimalnim plačam v industriji, da si morajo delavci sami plačati nujno zdravstveno oskrbo,« je povedala Gertrude Falk iz organizacije za človekove pravice FIAN. »Vlade morajo nujno strogo nadzirati upoštevanje zdravstvenih predpisov na nacionalni in mednarodni ravni.«

Podobno se dogaja drugod po Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Na vseh treh celinah so namreč ugotovili, da so delavci pri uporabi pesticidov zaradi pomanjkljive zaščite zelo izpostavljeni nevarnostim kemikalij. Carina Weber iz nemškega PAN je poudarila: »V začetku 80. let prejšnjega stoletja so se pojavili zakoni in programi za preprečevanje zastrupitev s pesticidi, a so bili neučinkoviti. Zato morajo politika, industrija in trgovina upoštevati nasvete strokovnjakov, ki pozivajo k postopni odpravi izjemno škodljivih pesticidov.«

Kampanja poziva EU, naj na vsem uvoženem cvetju preveri ostanke pesticidov in prepreči uvoz tistih, ki veljajo za izjemno škodljive. »Tak sistem bi pred škodljivimi zdravstvenimi vplivi zavaroval tako delavce na farmah kot cvetličarje in kupce,« je prepričana Steffi Neumann iz organizacije Vamos iz Münstra. »Pri kupovanju cvetja, zlasti zdaj, za valentinovo, bodite pozorni na dve oznaki: program za označevanje rož (Flower Label Program FLP) in pravična trgovina. Obe zagotavljata pravično in do okolja prijazno proizvodnjo rezanega cvetja,« je še dodala Neumannova.

V Sloveniji po podatkih direktorice Inštituta za trajnostni razvoj Anamarije Slabe certificirano ekocvetje ni naprodaj, večinoma je vse obdelano s pesticidi in uvoženo z letali iz Afrike in Azije. »Da se izognemo vsaj transportu, če se že pesticidom ne, izberimo slovensko cvetje - morda iz geotermalno ogrevanih rastlinjakov v severovzhodni Sloveniji, da bo ogljični odtis manjši,« predlaga Slabetova.