Tiskane izdaje
V nemščini je že od nekdaj poznan pregovor wer rastet, der rostet – kdor počiva, rjavi. V zadnjih desetletjih, ko se vsa družba čedalje redkeje premika na »lastni pogon«, smo postali precej bolj debeli, debelost pa, kot vsi dobro vemo, spremljajo različne bolezni.
Zaradi čedalje pogostejše uporabe računalnikov ima vedno več ljudi težave zaradi čezmerne telesne teže. To je že pred časom potrdila ena od ameriških znanstvenih raziskav, v katero so vključili več sto otrok, katerih starši so bili zaposleni v vojski.
Vsak korak je koristen
Skoraj 40 odstotkov teh otrok je bilo debelih. Med raziskavo so potrdili povezavo med debelostjo in časom, ki ga je otrok preživel pred televizijskim ali računalniškim zaslonom, ter povezavo med otrokovo debelostjo in debelostjo matere. Po drugi strani pa je raziskava potrdila prednosti dobrih navad: če otroka ob prihodu iz šole doma pričaka eden od staršev, ki se začne skupaj z njim ukvarjati z neko športno dejavnostjo, se je verjetnost, da bo imel otrok težave zaradi čezmerne telesne teže, izrazito zmanjšala.
Zaradi sedečega življenjskega sloga, ki je v zadnjih desetletjih prevladal v sodobni družbi razvitih držav, ima vedno več ljudi težave zaradi čezmerne telesne teže, posledično pa je čedalje več tudi zdravstvenih težav. Številne države poskušajo z različnimi organiziranimi zdravstvenimi kampanjami spremeniti takšno stanje ali vsaj ublažiti posledice težav zaradi debelosti. Med njimi je tudi Avstrija. Na Spodnjem Avstrijskem so pripravili program in ga poimenovali Začnimo se gibati! – Vsak korak je koristen.
»Raziskave kažejo, da je danes veliko ljudi telesno nedejavnih. Zaradi pomanjkanja časa in priložnosti ali zaradi pogoste uporabe različnih tehnoloških naprav se danes premalo gibamo,« pojasnjuje Wolfgang Sobotka, namestnik deželnega glavarja na Spodnjem Avstrijskem. Organizatorji programa opozarjajo na znanstvene ugotovitve, po katerih morajo odrasli na dan narediti (vsaj)10.000 korakov, če bi radi ohranili dobro telesno vzdržljivost. Človek, ki je zaposlen kot uradnik v pisarni, povprečno naredi 3000 korakov na dan. Kako torej izpolniti osnovno kvoto, 10.000 korakov na dan, kar se zdi visoka številka? Če bi hodili samo v eno smer, bi za izpolnitev te »norme« morali prehoditi približno osem kilometrov; pri povprečni hitrosti hoje bi za to potrebovali približno uro in pol.
Piramida gibanja
Na vrhu »piramide gibanja« so sedeče dejavnosti, ki bi jim morali v življenju posvetiti najmanj časa. Telesne vaje za moč, gibljivost in koordinacijo je treba izvajati dvakrat do trikrat na teden, trening za srčno-žilno vzdržljivost (tek, nordijska hoja, nogomet, planinarjenje itd.) pa trikrat do petkrat na teden vsaj po dvajset minut. Poleg tega bi morali vsak dan hoditi ali se ukvarjati z neko podobno (zmerno) dejavnostjo. Otroci bi morali biti aktivni vsaj eno uro, odrasli pa pol ure bodisi brez odmora bodisi z več vmesnimi počitki, toda vsako časovno obdobje, ko smo telesno dejavni, mora trajati vsaj deset minut.
Katere dejavnosti je mogoče primerjati s hojo? Če je, denimo, gospod Horvat prehodil približno tri kilometre, je naredil približno štiri tisoč korakov. Če se je s kolesom vozil dvajset minut do pekarne, je naredil še približno 2400 korakov. In če je zvečer pol ure igral tenis, je lahko prištel dodatnih 6400 korakov. Ta dan je skupaj naredil približno 13.000 korakov, kar je mogoče označiti kot dober rekreativni dan.
Vsakdo lahko podobno ovrednoti telesne dejavnosti, s katerimi se ukvarja. Navedemo lahko približne vrednosti za nekatere izmed teh dejavnosti: v desetih minutah hitre hoje prehodimo približno osemsto metrov, to je približno tisoč korakov; v desetih minutah zmernega rekreativnega gibanja, denimo plavanja, naredimo 1820 korakov; po desetih minutah ukvarjanja s športnimi dejavnostmi, na primer kotalkanjem, pa naredimo 2120 korakov. Če pa, denimo, hodimo po stopnicah, namesto da bi se vozili z dvigalom, se lahko prepričamo, da je mogoče v zelo malo časa brez kakršnih koli stroškov gibanje vključiti v naše vsakdanje življenje.
