Kemiki iščejo strupe v Slovencih

Trbovlje – Ministrstvo za zdravje (MZ) bo v sklopu nacionalne raziskave Biomonitoring kemikalij podaljšalo rok za nabor ter vzorčenje strupenih kovin in obstojnih organskih onesnaževal v telesnih tekočinah in laseh Slovencev.

Rok bodo podaljšali zaradi preobremenjenosti kadrov, premajhne aktivnosti ginekoloških ambulant in majhne rodnosti.

V raziskavi Urada RS za kemikalije pri MZ, ki so jo leta 2010 razširili tako, da bo do konca leta 2014 geografsko pokrila vso Slovenijo, sta doslej sodelovala 502 preiskovanca; od teh so jih vzorčili 304, potrebovali pa bi jih 1200. Koliko strupov je v njihovih telesih, bo znano čez predvidoma dve leti. Na MZ so doslej opravili le analizo vsebnosti kovin v ljudeh na onesnaženih območjih, a za zdaj ni pokazala večjih odstopanj, zaradi katerih bi bilo treba sistemsko ukrepati, pravijo.

Število analiziranih vzorcev, ki so jih v raziskavi prispevale prvesnice in njihovi partnerji, je po oceni MZ še premajhno, da bi lahko na njihovi podlagi delali sklepe. Čeprav je število preiskovancev polovico manjše od pričakovanega, odziv ni slab, menijo na MZ. Večji problem predstavlja osip po že opravljeni predselekciji s pomočjo vprašalnika in razgovora ter po podpisu informiranega pristanka. Preiskovanci morajo izpolnjevati kar nekaj pogojev: stari so lahko od dvajset do štirideset let, pričakovati morajo prvega otroka in živeti na istem geografskem območju najmanj pet let. »Ko preiskovance že vključimo v raziskavo, se nekateri premislijo in ne prispevajo vzorcev,« je za Delo o težavah pri izvajanju biomonitoringa povedala Irma Sterle Glaner z MZ.

Ker Slovenija za koncentracije onesnaževal, ki so predmet raziskave, nima lastnih referenčnih vrednosti, bodo morali uporabiti primerjave z nemškimi vrednostmi in z drugimi priporočili, na primer Svetovne zdravstvene organizacije ali ameriškega centra za nadzor nad boleznimi.

Sicer pa je odziv na projekt največji v Ljubljani in Mariboru. Po drugih regijah se stroka srečuje s specifičnimi problemi: s preobremenjenostjo kadrov, ki sodelujejo v raziskavi, s premalo aktivnimi ginekološkimi ambulantami kot najpomembnejšimi potmi za vključevanje preiskovank v raziskavo in ponekod tudi z nizko rodnostjo oziroma premajhnim številom nosečnic. Med območji z nizko rodnostjo izstopajo Zasavje, Mežiška dolina in Zgornja Savinjska dolina. V Zasavju so predvidevali, da bodo v letu dni vzorčili 50 preiskovancev, a so jih 20 manj.