Kokosovo ali oljčno olje? Oljčno

Miti na žlici: ker tudi ekstra deviško kokosovo olje vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin, uživanja večjih količin ne priporočajo.

Objavljeno
22. februar 2018 09.44
Simona Bandur
Simona Bandur
Bolj ko je zdrava prehrana čaščeni cilj sodobnega človeka in ideal potrošnika, bolj se ustvarjajo miti in pojavljajo prehranske modne muhe. Eno izmed takšnih živil je kokosovo olje. Koliko je to sploh priporočljivo za uporabo pri kuhanju in ali se lahko kosa z oljčnim oljem?

Odgovor so za svoje bralce poiskali tudi v ameriškem The New York Timesu. »V primerjavi z žlico oljčnega olja vsebuje žlica kokosovega olja približno šestkrat več nasičenih maščob, kar je blizu dnevne omejitve, ki znaša okoli 13 gramov,« so pojasnili v ameriškem združenju za bolezni srca. Nasičene maščobe so eden izmed dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Zagovorniki uporabe kokosovega olja poudarjajo, da je to zlasti v svoji ekstra deviški različici bogato z antioksidanti. Že res, toda večina kokosovega olja, ki ga lahko dobimo na trgu, je tako predelanega, da ostane v njem bore malo zaželenih antioksidantov, opozarjajo ameriški zdravstveni strokovnjaki. Poleg tega vsebuje antioksidante tudi oljčno olje.

Olja iz našega okolja

Dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko Nutris se strinja z ugotovitvami. »Če po sestavi primerjamo obe olji, je oljčno prav gotovo bolj primerno, saj ima ugodno prehransko sestavo in je bogato z nenasičenimi maščobami. Kokosovo olje ima skoraj samo nasičene maščobe, zato ga pretirano opisujejo kot dobrega.« Uživanja večjih količin tega olja zato strokovnjaki z inštituta ne priporočajo. Res pa je, dodaja Pravst, da je oljčno olje bolj primerno za hladne jedi – pa ne zato, ker bi bilo strupeno, kakor je napačno razširjeno, ampak zato, ker se pri segrevanju uničujejo koristni polifenoli. »Preprosto ga je škoda,« pravi Pravst. Kokosovo olje, ki ima tudi koristne sestavine, je s tega vidika morda primernejše, saj je bolj stabilno.

Pri segrevanju v mislih nima cvrtja, kajti tega na splošno odsvetujejo, ker se pri tem v hrano vpije prevelika količina maščob. A če se kdo že loti tega nezdravega postopka priprave hrane, je najbolje uporabiti namensko olje za cvrtje.

V zadnjih letih so na trg prodrla tudi številna druga olja, pri katerih prodajalci poudarjajo neštete ugodne učinke za zdravje. Takšna olja so primerna predvsem kot dodatek k hrani. Laneno in konopljino olje ali olje iz oljčne ogrščice je lahko bogat vir omega 3 maščob, zato ga je dobro dodati jedem, vendar tovrstna olja pogosto niso prav okusna in je težko pričakovati, da se bodo uvrstila med osnovne sestavine za kuhanje. »V kuhinji je najbolje uporabljati olja iz našega okolja – oljčno, sončnično, bučno, repično ... –, predvsem pa ne preveč. Uravnotežena prehrana je zdrava prehrana,« poudarja Igor Pravst.

Podobno poudarjajo ameriški strokovnjaki: jemo hrano, ne pa maščob, holesterola ali antioksidantov. »Čeprav kokosovo olje ni magična rešitev za vse probleme, kot trdijo nekateri, se mu ni treba povsem izogibati. Na splošno pa je kuhanje z oljčnim oljem boljša izbira.«

Poplava neverodostojnih raziskav

V prehrani odraslih naj bi skupne maščobe predstavljale od 20 do 30 odstotkov dnevne zaužite energije. Največ nasičenih maščob, katerih uživanje želimo omejevati, vsebujejo živalske maščobe in olja iz rastlin, ki rastejo v toplem podnebju, med njimi sta omenjeno kokosovo pa tudi palmovo olje, je mogoče prebrati na portalu Prehrana.si. Ta je nastala, kot je povedal Pravst, prav zato, da ljudi ozaveščajo, jim predstavijo dejstva in porušijo nekatere mite, ki nastajajo zaradi poplave neverodostojnih raziskav in vseh mogočih neznanstvenih priporočil.

Kokosovega olja, ki ga pridobivajo iz zrelega sadeža kokosove palme, ne smemo enačiti s palmovim oljem. Tega pridobivajo iz sadežev oljne palme in vsebuje okoli 45 odstotkov nasičene palmitinske kisline ter okoli 40 odstotkov enkrat nenasičene oleinske (omega 9) maščobne kisline. Večinoma ga lahko najdemo v predelanih živilih, kozmetičnih izdelkih in kot sestavni del biogoriv. Palmovo olje je za industrijske namene največkrat rafinirano in lahko vsebuje še posebno velike deleže nasičenih maščob, ki dokazano povišujejo holesterol, s tem pa tudi možnost za razvoj srčno-žilnih bolezni. Zato ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uvrstila v isto skupino tveganja kot delno hidrogenirane rastlinske maščobe, a je njegova uporaba še vedno splošno razširjena.

Pomemben vzrok za to tiči v nizkocenovni proizvodnji v tropskih državah tretjega sveta, zaradi katere so v glavnih državah izvoznicah – Indoneziji in Maleziji – za nasade palm posekali več kot polovico tropskega gozda in na rob izumrtja potisnili številne rastlinske in živalske vrste, med njimi sta sumatranski orangutan in sumatranski tiger, opozarjajo na omenjeni spletni strani.