Laboratorijske preiskave za personalizirano medicino

Laboratorijska medicinska dejavnost je v sodobni medicini ključnega pomena, saj odigra resnično pomembno vlogo pri pravilnem in kakovostnem zdravljenju. Ne nazadnje analize vzorcev različnih bioloških materialov prispevajo kar 70-odstotni delež h končnim odločitvam o terapevtskih postopkih pri bolniku, tako glede diagnoze kot glede poteka zdravljenja.

»Klinična kemija in laboratorijska medicina sta bistven del zdravstvenega sistema, na kar pa marsikdo preprosto pozabi. Rezultati našega dela so namreč ključni za postavitev diagnoze, za usmerjanje preiskav, za spremljanje zdravljenja in, seveda, za preprečevanje bolezni. Tudi mi smo odgovorni za varnost bolnikov, neposredno, zato zaradi dobrega poznavanja težav in možnih napak pri določanju parametrov oziroma tako imenovanih analitov v vzorcih predvsem kontroliramo kakovost (izvajanja) preiskovalnih metod, jih spreminjamo in razvijamo nove,« pojasnjuje asist. mag. Evgenija Homšak, magistra farmacije in specialistka medicinske biokemije z oddelka za laboratorijsko diagnostiko UKC Maribor, ki je tudi predsednica Slovenskega združenja za klinično kemijo in laboratorijsko medicino.

Pomembno, a spregledano delo

Medicinska biokemija je ena redkih specializacij pri nas, ki ji je uspelo doseči ekvivalent standardov, določenih na ravni EU – kar pomeni, da se ti specialisti lahko zaposlijo kjerkoli na stari celini. Da bi izboljšali zavedanje o pomenu njihove medicinske dejavnosti, bodo kmalu (2. oktobra) pripravili dan klinične kemije in laboratorijske medicine; takrat bodo laboratoriji po Sloveniji imeli tudi dan odprtih vrat.

Za stenami laboratorijev se skriva pestra paleta strokovnjakov – od laboratorijskih tehnikov, inženirjev laboratorijske biomedicine, visokoizobraženih analitikov do specialistov medicinske biokemije kot nosilcev dejavnosti; ti po končanem študiju opravijo (vsaj) še štiriletno specializacijo, »še vedno pa nismo uvrščeni med avtomatično regulirane oziroma priznane poklice, kakršna sta zdravnik ali lekarniški farmacevt. Delo, ki ga opravimo v laboratorijih, se v Sloveniji zdi samoumevno, a ostaja spregledano, tudi na račun tega, da še vedno ne dobimo prave možnosti za sodelovanje v zdravstvenem timu, čeprav bi bilo to ključno, tudi zaradi pravilne razlage rezultatov laboratorijskih analiz,« pove sogovornica.

Po drugi strani pa laboratoriji, kar se je še dodatno potrdilo pri zdaj aktualnem pridobivanju mednarodnih akreditacij, pri zagotavljanju strokovno-kakovostnih standardov bistveno prehitevajo klinične oddelke. »Nova spoznanja in metodologije nam omogočajo uvajanje zapletenih preiskav s področij hematologije, klinične kemije, imunologije, genetike, ob pomoči kompleksnejših metod spektroskopije, kromatografije, tudi pretočne citometrije, kar daje osnovo za najsodobnejši pristop k zdravljenju – za tako imenovano personalizirano, bolniku prilagojeno medicino, pri kateri je zdravljenje prilagojeno značilnostim in potrebam posameznika. Po zaslugi sodobne opreme je naša zmogljivost vse bolj celovita, vedno več rezultatov dobimo v zelo kratkem času,« pojasnjuje Evgenija Homšak.

Notranje kontrole in zunanje ocene kakovosti

Kaj pa kakovost rezultatov, kakovost dela laboratorijev, med katerimi so nekateri še pred dobrim desetletjem obšli nadzorne poti?

Po besedah predsednice strokovnega združenja v tej dejavnosti danes želijo zagotoviti kakovostne izvide, zato skrbijo za redno izvajanje notranjih kontrol in zunanjih ocen kakovosti. Pri pregledih laboratorijev ugotavljajo ustreznost oziroma odstopanje od strokovnih kriterijev, naj bo to prostorsko, kadrovsko ali na račun rezultatov dela, ki ne zagotavljajo kakovosti oziroma varnosti. Izdajo lahko negativno mnenje ali odlog, po katerem mora laboratorij nepravilnosti odpraviti – ali pa dovoljenja za delo ne izdajo.

Laboratoriji imajo petletno dovoljenje za delo; kakovost tega preverja strokovna komisija, ki jo imenuje ministrstvo za zdravje, na spletni strani ministrstva pa je objavljen aktualni seznam laboratorijev, ki imajo veljavno dovoljenje za delovanje.