Lekarniški farmacevt lahko prepreči veliko napak

Ljubljana - Kronična bolezen zaznamuje obolelega za vse življenje. Toda če se človek uspešno spopade s tegobami, ki jih prinašata rak ali sladkorna bolezen, te težave niso več nepremostljiva ovira v življenju, ne smejo pa postati pozabljene. Pravilna in varna (u)poraba zdravil je pri tem ključna.

Ob dnevu slovenskih lekarn – ta je 26. septembra, aktivnosti pa se vrstijo ves mesec – sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu skupaj z Lekarniško zbornico Slovenije opozarja na pomen kakovostnih in celovitih informacij o bolezni in zdravilih, ki bi morale biti na voljo vsakemu bolniku, zlasti takšnemu, ki se spopada z neozdravljivo boleznijo.

Pravilna raba zdravil

Neozdravljiva kronična bolezen tako obolelemu kot njegovim bližnjim spremeni življenje. Toda s prevrednotenjem vrednot, ki mora vključevati tudi spremembo življenjskega sloga, bolnik lahko znova zaživi polno, nič manj kakovostno življenje. Mora pa, kot opozarjajo lekarniški farmacevti, poznati bolezen in pri njenem obvladovanju upoštevati strokovne nasvete.

»Lekarniški farmacevti lahko veliko pripomoremo k obvladovanju teh bolezni, tako s svetovanjem pri uporabi zdravil kot s pregledom zdravljenja s sočasno predpisanimi raznovrstnimi zdravili, ki jih je treba pravilno uporabljati, če naj bo njihovo delovanje res pravilno in učinkovito,« meni mag. Nina Pisk, predsednica sekcije farmacevtov javnih lekarn in vodja farmakoinformativne službe pri Gorenjskih lekarnah. »Ne nazadnje je tako mogoče preprečiti tudi veliko napak pri zdravljenju, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega jemanja zdravil ali zavoljo neželenih interakcij med njimi,« dodaja.

Lekarniški farmacevti namreč pri izdaji zdravil nemalokrat ugotovijo bodisi neželene učinke zdravila bodisi podvajanje terapije, ko različni zdravniki istemu bolniku predpišejo jemanje različnih zdravil iz iste terapevtske skupine.

V isto lekarno

Nazoren je primer obnovljivih receptov; izbrani zdravniki pri nas lahko že nekaj časa tistim bolnikom, ki uspešno obvladujejo svojo (kronično) bolezen, predpišejo recept, na katerega se sme zdravilo izdati večkrat, naenkrat največ za tri mesece, skupaj pa ne več kot za leto dni. Tako pacientu ni treba vedno znova prihajati k zdravniku, ampak zadostuje, da se vsakih nekaj mesecev oglasi v (isti) lekarni, kjer je prvič dobil zdravila na obnovljivi recept.

A pri tej rešitvi, ki so jo bolniki dobro sprejeli, nastajajo tudi kratki stiki. »Eden od pomembnih razlogov je uvedba obnovljivega recepta pred elektronskim receptom, ki predvideva celovito komunikacijo med farmacevti in zdravniki, tudi med različnimi ravnmi zdravstvene dejavnosti,« pojasnjuje Nina Pisk. Kot pove, menjava zdravil pri stabilnih kroničnih bolnikih, ki zdravila prejemajo na obnovljivi recept, ni predvidena – a včasih se zgodi prav to. »Če bolnik novo zdravilo dvigne v drugi lekarni, ne tam, kjer hranijo njegov obnovljivi recept, v tisti lekarni ne vedo, da že dobiva zdravila na obnovljivi recept. In tako prihaja do podvajanj, tudi z zdravili iz iste terapevtske skupine, ki ne le, da niso priporočljiva, ampak so lahko tudi nevarna.«

V nekaterih lekarnah zato zdaj v teh primerih bolniku izročijo zapis, iz katerega je razvidno, katera terapija je zaključena in katera predpisana na novo. Izboljšati pa bo treba zlasti prenos teh podatkov do izbranega osebnega zdravnika, da bo ta dobil pravočasno in verodostojno informacijo o morebitnih spremembah, ki so pri obvladovanju kroničnih obolenj in izogibanju zapletom pri jemanju zdravil ključnega pomena.